Nad ukrivljenim lokom neba
je na sončni ladji vkrcan pravičnik
s prirojeno grandeco ognjenih kril,
ki razdeljuje kresničke telesom.
Dopoldne sem videla,
da je nebo preletel en sam ptič.
Vtkan v lapor, s svojim počasnim
delovanjem, se sklanja
in podeljuje težnost in čas planetom,
pticam vzpodbuja let,
goram pa topi bele vrhove.
Ko sem ga zadnjič uzrla,
je razpiral cvetno čašo granatovca
in se igral s spodbujanjem vetra.
Jaz pa sem bila zeleno vešalo
njegovemu sadežu nad vodno gladino,
v kateri se mu je svetlikal obraz.
Precejal je dež skozi ženski vonj dreves.
Počasi je preseljeval rudnine v telesa
in iskal v meni budno stanje svojega izvora.
Vdihovala sem zrak in srkala vodne kaplje,
zagledana v svojo globlji del sončnosti.
|