Spet sonce z žarki svojimi zamuja,
Kot da mu mar ni,
Kakšno jutro je rodilo, nam ga dalo,
S toplino nas bi nasmejalo,
Če bi toplote, sončnih žarkov darovalo...
Daj sonce, le zasveti, daj moči,
Ne le kadar se ti zdi,
Vsakemu ki v duši še trpi,
Človeku skrb preženi, bolečino,
Polepšaj dan, preženi oblakov mu sivino..
Je svetel žarek tvoj mu del življenja,
Poskušaj mu pomagaj,
Osreči mu hotenja,
V zdravju, sreči, v ljubezni,
Da v dobro voljo spraviš ga v pesmi...
Toplote si želi, da žarek tvoj mu sveti,
V vsakem kraju pozimi in poleti,
Ko se prebujaš, pozdravi v nov ga dan,
Vsem enak naj dar bo, ne zaspan...
Saj ni težko ti najti kam...
|
Sonce
Prispeval/a: konsuelo dne petek, 13. junij 2008 @ 18:48 CEST
da nas slepi, da so žarki sončni
škodljivi in nevarni, da se „sladoled“ topi...
Ko se pa skrije, spet ni prav...
Tarnamo, da vse sivo, da je mokro, deževno
In da vse ni dobro razpoloženo...
Kdaj dragi človek boš verjel, da tudi sonce rabi,
si želi počitka...
Ko ga naženemo pač gre drugam - tja,
kjer je zaželjeno...
Saj to si ti s soncem biješ bitko...
Sonce se le umakne , želi
le izpolniti tvojo željo, da z dežjem
pogasiš svojo žejo...
Jože, želim ti lep dan in veliko sonca v srcu ;)
Sonce
Prispeval/a: jože.k dne petek, 13. junij 2008 @ 19:26 CEST
Hvala za mnenje, lep pozdrav !
Sonce
Prispeval/a: konsuelo dne petek, 13. junij 2008 @ 19:49 CEST
Bodo pesmi, bodo rože
bo sončni žarek vse pobožal ;)
LePo zdrav ;)