Oziram se nazaj s hvaležnostjo,
v meni pustil si sledi,
podaril si čas mi in bližino;
morda se prav nič več ne zgodi,
a prelep spomin nate že zdaj v meni živi.

Tako blizu je med tukaj in tam,
večnost riše drobne vezi,
vabi k razlikovanju, zaznavanju,
spoznanju, katere ubiram naj poti,
da v luči, in ne v temi,
hodila bi vse dni.