Kot vila v belem,
čipkastem, prosojnem
velu si bila, ko prižeta
tesno sva srci čutila in plesala.
Vso sem te čutil,
čutila si me, sem pot
vabečega života občutil,
reko naraščajočo v tebi, povsod.
Vsa si se mi predala,
v ritmu plesa, ko poletela
sva v nebo med zvezde, luna,
žarki, svetloba nežna je bila čustev glasba.
Eno samo poletje sva plesala,
pomlad, pila napoj iz studenca
lažnega upanja,
predajala sva se, da je sanj konec sva slutila.
Veter spominov raznaša
po polju, strnišču bodečem,
vel beli tvoj, smeh tvoj odmeva
po gori, v srce bodejo sledi, spomini na tebe, ženo v belem.
|
Vso sem te čutil...
Prispeval/a: dunja dne ponedeljek, 23. junij 2008 @ 12:08 CEST
Iznenađenje za iznenađenjem, svaka ti čast.
Što drugo reći osim, da su tvoje pjesmice tako
Ljepe, pune preljepih emocija. Znam da možemo pisati
na bilo koji način, ali pjesnik najljepše opisuje ono što doživljava ili je doživio.
Mislim da je tako i u tvojim pjesmicama, želim ti još
puno, puno ljepih doživljaja i uspjeha pri pisanju.
Sve najljepše od mene i veliki pozdravček,
Dunja
Vso sem te čutil...
Prispeval/a: kanika59 dne ponedeljek, 23. junij 2008 @ 12:37 CEST
Vse naj Ti želim, 'nedaj se Iness'.
lp, fp-Kanika