Sonce ljubeče vzhaja,
lep dan bo, od tebe niti
glasu ni, ptička moja, si
bolna, a ti ni dobra kletka, voda.. hrana?
Novo kletko zate sem
omislil, skoraj zlato,
svetlo in prostorno,
vse bi dal zate, tudi, da me ni, da si sama, vem.
Vse, prav vse bi storil,
da tvoj glas spet slišal
bi, te videl veselo, v soju
barv prelestnih, se lesketajočih v mojih očeh v soncu.
Vedno, ko so misli moje
temne me dajale,
me pesem tvoja
in lepota je raznežila, zle slutnje je odgnala…žalost razblinila.
Sedaj sva isto, oba
sva žalostna, ti ne poješ,
ti perje več ne daje lepote, se jočeš,
jaz sem sam, čeprav svoboden, srce mi stoka, krvavi mi srčna rana.
Polomil bom okove, kletko,
ne bom te več nase priklepal,
odleti, odidi nov dan, v jutro
pomladno, pozabi na čas, ne rani mi duše, ne bom te več vase zaklepal.
|
Sedaj sva isto...
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 11. junij 2008 @ 10:46 CEST
Da, pusti ptici odleteti,
v svobodi more le žgoleti
mnogo lepše, iz globin srca -
morda nazaj spet sama bo prišla?!
Ljubezen lahko raste, se razvija in se plemeniti le v svobodi - in v zaupanju!
Lepa pesem, čisti, originalni Kanika :) :) :)!
Pozdravček in objemček
Ljuba
Sedaj sva isto...
Prispeval/a: kanika dne sreda, 11. junij 2008 @ 12:30 CEST
vedno je ona z mano, sem sam?
Hodim jaz, ona »se nosi«,
njo nosim v duši v srcu, je tam, je notri!
Ljuba Ljuba, hvala za realiti mnenje, sva na istem vlaku, vendar z malo razliko in to, da sem jaz v vagonu in s karto v eno smer.
lp, fp-Kanika
Sedaj sva isto...
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 14. junij 2008 @ 10:07 CEST
Lep pozdrav od Jožeta
Sedaj sva isto...
Prispeval/a: kanika dne sreda, 18. junij 2008 @ 09:31 CEST
lp, fp-Kanika