Sredi noči šele zaspim,
prisluhnem, da dihaš ob meni
in potiho si zaželim-
Usoda, nikar mi ga ne vzemi!
Življenja tok hiti naprej.
Vse imava, vse manj je želja
sedaj ko živiva ljubezen brez mej
in pesem sreče nama venomer igra.
Ko s poljubi govoriva spet-
grenak čas,pustila sva te za sabo,
neizrekljiva pravljica je najin svet,
to ljubezen je, ki ne zatone v pozabo.
|