V dno duše čutim

tvojo samoto, vem,

da ti solze polzijo,

tudi moje oko je rosno;


noči ne spiš, svetle

zimske, samote polne

kričeče teme..more,

vem, to mori tudi mene;


na tvojem oknu se igrajo

spake ledene igre, rože

so temne..brezbarvne,

vem, kako je, ko silijo vate;


s poljubi..srcem jih brišeš,

ne dajo se, ostajajo ledene

prikazni zlovešče….neme,

obuditi lik moj v njih hočeš;


stekla hladnega ne moreš,

nimaš sama moči otopliti,

srca trdega..zaledenelega

prebuditi sama ne uspeš;


ljubezen moja pozabljena,

v celoti in ne samo v duši,

te sprejemam takšno kot si,

saj samota tvoja je tudi moja.