Ogledujem si te stopinje,
ta moj pečat v mivki,
ki ostaja za menoj,
ko stopam vse bliže morju,
temu naravnemu biseru,
plesišču sončnim žarkom,
ki prižigajo iskre v očeh,
in v celoti se prepustim ugodju,
ko morje z vetrovi pričara angelske glasove.
Tik ob robu se postavim,
da valovi prinesejo to mokro odejo,
ki prekriva moja stopala,
preko katerih telo prejema signale,
vibrirajoče valove ugodja,
ki stopnjujejo željo,
da počasi zakrivam celotno telo,
ter se od silne želje,
končno le potopim.
|
Morje me vabi
Prispeval/a: platana dne četrtek, 25. oktober 2007 @ 08:56 CEST
Se je pa lepo spomnit in pričakovat ponoven val. Le še uživaj v valovih!
Morje me vabi
Prispeval/a: Lea7 dne ponedeljek, 29. oktober 2007 @ 09:24 CET
Ti se samo potopi. Ko se boš že posušila, pa le poglej ven. Boš videla, da bo ta občutek ugodja še nekaj časa držal in ne boš občutila te hladne sapice, ki je na drugi strani okna. :)
Lep pozdrav!
Morje me vabi
Prispeval/a: Weirdness dne nedelja, 25. november 2007 @ 18:11 CET
Tvoj pečat v mivki...in hodim v njih.
Spremljam te na poti, v popolnem brezčasju
In spuščam vibracije v valove.
Pošiljam ti misli in energijo,
Ti znova in znova pričaram idilo,
Ki ti prežema telo:
Na istem mestu v svetu
V preteklosti časa odeto.
In gledam morja površino,
Nagubano od potopa,
Mehurčke izdiha iz tvojih pljuč,
Ko nekdaj si potopila svojo luč,
Da sveti sedaj mi in me začara,
Svetova združuje, ki ju loči le čas.
A čas je relativen,
Zliva preteklost s sedanjostjo,
Vmeša še prihodnost v trenutek,
Ko telesi zavibrirata v harmoniji duše
In se potopita v vodo na istem mestu v istem času...
;)
Lep pozdrav, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...