|    Pojdi kdaj z mano 
pod stare oboke, 
kjer sence temnijo 
skrivnostne in sloke. 
 
Glej, skrivoma zate 
tam ruji rdečijo 
se čisto do brega, 
kjer sanje živijo.
  Tam z brstjem naključij 
preraščajo sence, 
z mavrico spletajo 
 
šopke in vence. 
Še deklic so vzdihi 
zasanjano tihi ...
  |