Med kapljami dežja
premikam noge, telo
hrepeni po tebi, želja
biti s tabo je neizmerna.

Korak previdno
me vodi med njimi,
kapljicami, ki padajo
kot solze tvoje v noči,
ko sama si in ti je težko.
Hitel, bežal pred njimi
sem, pred tabo, si oči
zapiral, srce, mi žal je,
me duša boli, rad videl bi,
da prideš nasproti mi,
po poti najini, tlakovani
s poljubi strasti, z mesečino
srebrno osvetljena, da prideš
takrat, ko sonce bo jemalo slovo;
takrat, ko dežuje, hodim jaz,
sledi v vodi so nevidne, jih ni,
ko pridem v svet tvoj, te obiščem, povej, kje si.