Gospod, spovedal bi dušo svojo
za vse, kar sem storil, bi rad pokoro,
nočem več nočne more…strahov,
od tebe, Vsemogočni, želim blagoslov;
za vse mi je žal, kar sem storil
in kar nisem, rad bi se odkupil,
na vprašanja ti bom odgovoril,
tudi na tista bom iz rane mladosti;
res mi je žal, da sem preganjal ptičke,
da sem pred tvojim hramom žogo igral,
s fračo streljal vate na križu, da sem klel,
da sem že takrat osvajal dekleta…p….;
obljubim, da se bom popravil, s tvojo
pomočjo…asistenco bom postal
drugi jaz, ki je v meni in bo ostal,
le servis potrebuje, pomoč tvojo..svojo;
hvala ti, da si me sprejel v celoti,
v enem kosu, saj zadnje čase hodim
okoli brez glave…. strtim srcem,
ječim za dva, težko se upiram samoti.
|
Spovedal bi dušo svojo...
Prispeval/a: kanika59 dne sobota, 13. september 2008 @ 17:20 CEST
za vse, saj vem, da nisem popoln,
da ne razumem te..
vseh odklonov nekega časa
in da o njih nimam besed..odgovorov;
Mej se lepo !!!
lp, fp-Kanika
Spovedal bi dušo svojo...
Prispeval/a: kanika59 dne nedelja, 14. september 2008 @ 11:25 CEST
tja v deželo sanjsko,
še bolj megleno..deževno,
bolj globoko, bolj nerazumevajočo..mačehovsko;
skozi okno zrem
tja čez polja,
v meglo…dež…jesen, sam in nem,
skozi kapljic zaveso pogled prodira,
kam, morda k njej, pa saj več ne vem.
lp, fp