Duh samotar se pleza
skozi tuljavo kačje kože,
brez lastnih rok in nog
in izroča svojo dušo
krutim idealom,
medtem ko mu iz razcepljenega jezika
švigajo plameni s sporočili,
da je on edina resnica in luč.
A luč dela stvarem senco.
Senca je tema, zlo, brezno
in blodnja poti.
Sopotniki na stezah,
ki se cepijo kot jeziki plamena,
vprašajo, kje je pa kača,
če je duh v njeni koži.
Odgovor se je glasil,
da kača živi v rajskih vrtovih
in se pleza po drevesih,
na katerih zorijo jabolka,
duh pa se pleza po svetu
in občuduje samega sebe
v tuji koži kot iluzijo o svojem obstoju.
|