Vse se spreminja, vse izginja.
Včerajšnja realnost je danes iluzija.
Današnji trenutek je in ga že ni več.
Resničnost je v meni, resničnost živi.
Resničnosti ni mogoče videti, ker se spreminja vsak trenutek.
Ko govorimo, zaznavamo, je vse
že preteklost, je mimo zdaj-a.
Vdih in izdih je resničen in tisto, kar je vmes,
vse ostalo je iluzija, kot si jo zamislimo, kot si jo zaželimo.
Z izginjanjem nečesa, prihaja novo, sveže, nedotaknjeno.
Ne poškodujmo trenutka, oplemenitimo ga.
Imamo čustva, ki so v nas, smo mi gospodarji.
Imamo razum, ki je v nas, ga mi usmerjamo.
Imamo možnosti, neskončne fantazije za oblike,
ki jih lahko ustvarimo kot sami želimo, da jih vidimo.
Imamo vse kar potrebujemo za ta zdaj.
Naša je izbira, če ga uporabimo ali če ga izgubimo.
Gledamo, čutimo kot si ustvarimo zdaj, kot želimo.
Dotaknimo se trenutka, posrkajmo ga,
naredimo iz njega obliko in seveda vsebino,
polno, srečno, dobro, koristno, nežno, ljubeče.
|