Iz oblakov temnih
dežne kaplje prihrumijo,
skupaj z vetrom zašumijo,
zemljo žejno napojijo.

V črni noči valovijo
v mokro se zaveso spletajo,
z meglo se do tal spustijo
in na tleh, luže nam pustijo.

Blisk in grom
sopotnika sta tvoja
eden pot ti osvetljuje,
drugi z bobni te pospremi.

Kristalčki dežni
ste v verigo speti,
včasih vodo, drugič led,
vsako zimo pa bel sneg
z neba prinesete nam spet.

Ogenj in žejo nam gasite,
iz mlake se v jezero spremenite,
iz potokov reke naredite
in v morju se izgubite.

Ana Nuša