Na hribu, ki pne se v nebo
samotna kapelica stoji
in nad njo molče gredo
jate ptic – edini romarji.

Kot ostarela mati gleda tam
na vinske trse in domače vasi.
Redko še stopi kdo v njen hram,
šopek rož redko na oltarju cveti.

Taščica na grmičku je potožila
o samoti, le pisan metulj zadrhti
na kipcu pozabljenem in umirila
se je divja sapa v piš, ki ječi…