Prikrita sva na ulici,
v vežah temačnih,
parkirnih prostorih,
le v sanjah sva na očeh sebi.
Skrito delujeva,
kot v filmu agenta Bonda,
se izmikava
pastem,
ljudem,
ki kot statisti kvazi umetnosti, tragikomični
pajaci hitijo za senzacijami,
odkrivajo že odkrito,
ljubezen greh imenujejo,
o njej pišejo, kot da so
odkrili toplo vodo,
prihod Marsovcev na Zemljo.
Beživa od njih,
od vseh teh,
ki mislijo, da sonca žarki
grejejo tudi ponoči,
ko oni spijo,
zbudijo se, da kaj ne zamudijo,
lačni afer s komolci se prerivajo.
Nisva kaskaderja,
bleferja, ne dajeva
avtogramov oboževalcem, ki jih ni, ne hodiva
po rdeči preprogi življenja poti,
gramoz nama je mehka podlaga
najine smeri,
bodeča neža je roža ljubezni
najina,
pelin napoj slovesa.
Prikrita iz zraka sva bila, ko sva se srečala.
|