|    Danes se zdi, da dišiš po pomladi, 
cvetoči, brsteči, prostrani livadi, 
vonj kot da se s toplino prepleta, 
ob vsakem vdihu je duša prevzeta. 
 
Te čutim, kot dete novorojeno, 
ki z ljubeznijo je prepojeno, 
niti nevidne tkejo odejo, 
držijo jo roke, ki čuvajo mejo.   
 
Kot štopar ob prašni cesti vedoč, 
ne ogleduje prahu čakajoč, 
z utrinki je spremljana zvezdna noč, 
s sončnimi žarki potok deroč.
  |