Le trenutek je bil potreben,
usoden trenutek tesnobe,
utesnjenosti, nemoči.
Za nekatere nerazumljivo,
druge spet opravičljivo,
tretje neprimerno.
In ko je odšla,
se ni poslavljala,
preprosto odločila se je.
Kako malo je bilo potrebno,
toda odločila se je
za tako usoden korak iz obupa.
Živela je v svojem svetu,
obdana z ljudmi, še živimi,
potrebna pomoči, le ene besede.
Beseda bi jo odvrnila od dejanja,
ni bila izrečena.
Ne pravočasno,
ne od pravega človeka.
|
Usoden trenutek tesnobe
Prispeval/a: jože.k dne sobota, 28. november 2009 @ 16:04 CET
Se opravičujem !
Lep pozdrav....
jože.k
Usoden trenutek tesnobe
Prispeval/a: Louise dne ponedeljek, 30. november 2009 @ 09:50 CET
Taka se mi zdi tudi ta pesem in rekla bi, da te je ganil odhod nekoga, ki ti je bil blizu ali pa vsaj malo drag. Čuti se iz tvojih verzov, težko je, kadar izgubiš osebo, posebno, če ta odide sama, ker se ti lahko zazdi, da te je namenoma pustila in ji je malo mar. Ni lepa preizkušnja, a kdo naj razume vse globine človeške duše.
Je pa dobro, da si svoje misli izlil v to lepo pesem - tvoja duša bo spokojna.
Lep pozdrav! L.
Usoden trenutek tesnobe
Prispeval/a: jože.k dne ponedeljek, 30. november 2009 @ 13:14 CET
Hvala za komentar ter lep pozdrav !
jože.k