Majhna sem in šibka:
glas sem, ki boji motiti modro se tišino;
stokrat pričeto sem dejanje,
ki ne bo nikdar do konca izvršeno;
ujeta sem v usodno moč svojega trenutnega razpoloženja;
na videz sem brezbrižno vdana ob soočenju z dejanskostjo,
ko strmim zgrožena v podobo svojo, kot jo zrejo drugi.
Tako mi izgorevajo moči v samospraševanju,
kaj storiti sama s sabo in kam s časom,
ki mi je na razpolago.

Danijela Premzl