Vedno se spomnim burje..Primorske
tisti 'bot'…krat, ko čez Pohorje zaorje
veter, vihar….neurje,
takrat srca se spomnim 'čeče'..deklice
Kambreške, terana, ko sonce name posije;

Primorsko..Štajersko imam v duši....
Sočo bistro vodo čutim v sebi,
ko se priklanjam Šumu….Bistrici
kot, da se vode njene pretakajo v meni;

ljudi…sinov Gregorčiča,
duš…src primorskih
slišim, ko berem Vodovnika
pesnika Pohorja, takrat se spomnim vseh;

bili smo z njimi,
še z drugimi skupaj, ko nas je mati
domovina klicala, da smo njeni,
da nas potrebuje smo takrat vedeli, žal ne vsi…..