Kako boli takrat, ko prijatelji
odhajajo od nas za vedno
in v nas puščajo bol, praznino
temnejšo od najbolj črne noči.
vzpenjajo se med oblake,
zakrivajo jih meglice,
počivajo na svetlobi lune,
k nam se vračajo samo v spomine.
Bol para dušo takrat…srce
in tako temačno je vse,
tako, kot da padamo v brezna
Iz katerih ni vrnitve,
tako je kot težka nočna mora.
O, kako takrat boli,
ko ostanemo sami,
takrat še sonce ugasne
in ni več sijaja lune.
V spomin prijatelju, stot. Marjanu VIDMAJERJU
|
O, kako takrat boli...
Prispeval/a: Desiree dne sobota, 25. september 2010 @ 08:35 CEST
Lep pozdrav! D.
O, kako takrat boli...
Prispeval/a: kanika59 dne sobota, 25. september 2010 @ 18:23 CEST
Ko se samo en delček trenutka
spoji v celoto dneva nekega časa,
takrat se v meni, kot pesek v uri peščeni,
pretakajo na njih spomini.
lp, Franci