Ti si moja luč,
Ti moja si rešilna bilka,
ti mi daješ moč,
da prestanem noč.
Ne vem, ne kod ne kam,
orientacijo zgubim,
v krogu se vrtim,
v kaos se potopim.
Tema je pretemna,
da videla bi pot,
zato se usedem v kot,
ker življenje je postalo
polno samih zmot.
Pa mi On poslal je Tebe,
z lučjo stopaš mi nasproti,
spet zagledam dan
s soncem obsijan.
Drevesa ozelenijo,
in rože za cveto,
zalesketa se voda,
narava zadiši, ker
ljubezen se zbudi.
Ana Nuša
|