Mraz iz narave,
se v moje je srce naselil,
toplino je pregnal,
srce v ledeni je oklep oklenil.
Hladna je noč,
dan ves mrzel je in bel,
ledena sem skulptura,
sem umetniška figura.
Iz vode sem in mraza,
v meni ni topline,
ob dotiku dobiš ozebline,
res te nežnost mine.
Kip ledeni sem postala,
v njem ni sonca, ne ljubezni,
so le kristali snežni,
njih lesk pogled ti zaslepi,
mavrica varljiva se v njih skriva.
Ana Nuša
|