Kje se porajajo naše besede;
so pametne ali praznoglave,
je bilo zraven tudi srce?

Kaj jim odreja namen in poti,
so iz večvrednosti ali vsevednosti,
tovorijo skrbi, razdor ali mir?

Naj ne bodo osti, gorjače ali sablje,
ki ljubezen obglavijo in spoštovanje,
vsilijo molk, jezo ali beg.

Kar gre v ušesa, na papir ali splet,
naj ne bo kot brozga s cest,
če želimo nazaj belino snega.

Ni potrebna ploha besed,
saj vsaka obkroži ta svet;
naj bo miru, sreče obet.

Besedam resnice, spodbude in sprave
naj kmalu sledi še dobro dejanje,
slabim pa nujno takojšnje kesanje.