Ni več sledi,
jih cvetni
prah je prekril,
jesensko deževje,
glasu ni
več, se med črički
je utopil….skril,
ga veter upihnil;
smeha ni več,
samo maska
kislega obraza,
ni radosti, je preč;
sonce je prekrito
s temino oblačno,
še zvezde manj žarijo,
in veter boža bolj leno;
sijaja lune ni
v vlažnih očeh,
v temnih nočeh
brez čustev..ljubezni.
|
Ni več sledi...
Prispeval/a: Desiree dne sreda, 22. september 2010 @ 09:33 CEST
Lep pozdrav! Desiree
Ni več sledi...
Prispeval/a: kanika59 dne sobota, 25. september 2010 @ 18:14 CEST
Hvala Desiree, lepo, da si se odzvala na pesmico. Ni kaj si prava...imaš izreden občutek za dogajanja v vsetu poezije, v svetu kjer se z pisano besedo podajajo...izlivajo čustva. Hvala Ti!
Franci
Vdirajoč v vsakodnevna čustvena razmišljanja,
o vsem kar me še čaka in kar ne,
kar ni trenutno in ne slučajno,
me omamlja do skrajnosti nemogočega.