Čistimo, čistimo
bivališče in telo,
obleko, posodo,
klet in naravo,
pospravljamo omare,
loščimo avto in videz.
Tudi okna po vrsti
ali hišne živali,
še tla in preproge;
negujemo trate,
odstranjujemo listje,
pozimi pa sneg.
Odpadke odstranimo sami,
marsikaj drugi za nami.
Ali kdo kdaj še pomisli
na svoje notranje smeti,
kakšne so shranjene misli,
so dela, občutki, nameni?
Nas kdaj tudi duša skrbi?
Nam res nevarne čeri
kažejo lastni spomini?
Je tam kaj sramote, laži,
neobžalovanih krivih poti,
mnogih zatajitev vesti?
|
Čistimo, čistimo
Prispeval/a: AnaH dne torek, 8. april 2014 @ 16:13 CEST
Za prepoznavo in odpravo madežev z duše so na Zemlji boljše okoliščine kot v onstranskih ravneh.
Drugi nam lahko z odkritosrčnostjo pomagajo, če smo sposobni o njihovih pripombah na naš račun razmisliti in se popraviti. V to naj bi usmerjali življenjsko energijo, v popravke na sebi, in ne v obrambo svojih stališč in prestopkov. Tu lahko začasno zavajamo druge z videzom in leporečjem, onkraj pa ne, ker je vse neodpuščeno vsem vidno.