Še preden za večno odidem nekam,
kjer ne bom s teboj in bom večno sam,
nekam tja, na pot, nekam drugam,
v svet drugačnih obzorij..omam,
si želim, da v vodnjaku želja voda
v dlani moji, srcu, ostane živa,
da ne umre..postane greznica
večnega prekletstva
in meni ječa..grobnica želja..hotenja;
biti sam v dvoje je hudo,
ljubiti in ne biti ljubljen
je za dušo in srce pogubno,
biti sam v dvoje je kot da si v vesolju izgubljen;
toda še preden odidem
na pot zaključnih raziskovanj, hočem,
da z mano gre tudi tisti del mene,
ki bi rad ostal še
s tabo, z vso tisto zmešnjavo čustev mene in tebe,
ki v meni, v glavi moji
delajo videz nepospravljenega,
zablojenega podstrešja,
ki dneve…noči mi delajo kot da so tvoji,
in iz mene delajo dvornega norčka;
skratka, draga, ne dovolim, da trpiš,
da hodiš okoli po poteh strahu in, ko spiš,
misliš, da se v nov dan prebudiš
z mislijo, da me bo konec, ker si ljubljena, toda ne ljubiš.
|
Biti sam v dvoje...
Prispeval/a: Violeta dne torek, 26. oktober 2010 @ 21:41 CEST
A. Puškin pesnikom:
Večna mladost poezije...
Življenje!
Če te vzame smrt v objem,
ne bo mi žal;
privid si, prazne sanje!
Drage so srčne muke mi brezdanje –
Naj le umrem, da le ljubeč umrem!
A. Puškin
(bil je star 17 let)
Lp
Biti sam v dvoje...
Prispeval/a: kanika59 dne ponedeljek, 8. november 2010 @ 16:24 CET
In ti dobro veš, da me boli
In kaj me muči,
kako takrat trpim, ko te ni,
ko te iščem…čakam, ne veš pa,
da mi je takrat za umreti.
Lepo mi bodi, fp