O teci spet, sla hrepenenja,
mi v temno globačo srca.
Kot reka, prepolna kipenja,
zalij ga s slapovi srebra,

ga nežno, prelestno razsvetli,
vsega valujoče oživi;
kot da bi ga angeli božji pometli,
kot ajde tenčica na njivi

naj vse se srebrno leskeče…
Ne, ni je razkošnejše sreče,
kot čutiti slo hrepenenja.
O sla je še več od življenja!

Bogdana Namestnik