Piše: Aleksej Metelko v novih Misterijih www.misteriji.si

Se spomnite filma Rainman z Dustinom Hoffmanom v glavni vlogi? Inspiracija za glavni lik – človeka, ki velja za retardiranega, a je po drugi strani genij – je bila resnična oseba, Kim Peek. Danes je najbolj znan med tako imenovanimi savanti, ljudmi s sposobnostmi računalniškega računanja, fotografskega spomina in drugimi neverjetnimi lastnostmi.

Beseda savant izhaja iz francoščine in pomeni »pameten«. Danes z njo označujemo tudi ljudi s savantskim sindromom. To so osebe, ki imajo resne razvojne ali mentalne ovire, hkrati pa tudi nenavadne umske sposobnosti. Imajo podpovprečen splošni inteligenčni kvocient, a zelo visoko ozko usmerjeno inteligenco na določenem področju.

Savanti tako lahko iz spomina prikličejo detajle, kot je na primer registrska tablica avtomobila, ki so ga videli pred več leti, ali brez večjega napora na pamet izračunajo sedmi koren devetmestnega števila. Večina savantov ima eno izrazito sposobnost, nekaj pa jih kaže visoko inteligenco celo na več področjih.

12.000 KNJIG NA PAMET
En tak savant je že omenjeni Kim Peek, ki lahko prebere knjigo v slabi uri in si zapomni kakih 98 odstotkov vsebine. Za zmeraj. Tako lahko iz spomina prikliče okoli 12.000 knjig različnih tematik, od zgodovine in geografije do literature, glasbe in športa. Nedavno je začel igrati klavir (kolikor mu dovolijo motorične spretnosti) in izkazalo se je, da lahko zaigra glasbo, ki jo je slišal desetletja nazaj.

Poleg tega lahko na podlagi poslušanja novih zvokov neke pesmi hitro ugotovi, kdo je izvajalec. To mu uspe s primerjavo novo slišane glasbe in glasbe iz njegovega spomina. Peek neznance rad osupne s tem, ko jim pove, kakšne novice so bile na njihov rojstni dan objavljene na naslovnicah večjih časopisov. A po drugi strani žal ni zmožen zapeti svoje srajce, njegov inteligenčni kvocient je podpovprečen.

ČLOVEK, KI ČUTI ŠTEVILA
Avtist Daniel Paul Tammet je edini izmed savantov, ki lahko opiše, kako pride do matematičnih rezultatov. Zato je še posebej zanimiv, meni profesor Allan Snyder z Avstralske univerze. Tammet rezultat dejansko vidi, zanj ima vsaka številka do 10.000 svojo unikatno obliko, barvo, teksturo in občutek. Intuitivno, brez mentalnega napora, vidi rezultat v obliki barvite pokrajine in lahko občuti, ali gre za praštevilo ali sestavljeno število.

Posebno privlačno se mu zdi število 333, za število 289 pa pravi, da je prav grdo. Postavil je tudi rekord v recitiranju števila pi do 22.514 decimalk natančno, na pamet, seveda. Podvig je opravil v petih urah. Tammet slovi tudi po tem, da se lahko zelo hitro nauči novega jezika. Ko so mu postavili izziv, da se v roku enega tedna nauči islandščine, ki velja za posebno težaven jezik, se je po tednu dni pojavil na islandski televiziji in se z voditeljem pogovarjal v čisti islandščini. Tammet govori kar enajst jezikov, ustvarja pa tudi svoj lasten jezik.

NEVERJETNI RAČUNARJI
Ko sta William Hartshorne in Samuel Coates preverjala neverjetne matematične sposobnosti Thomasa Fullerja, čudežnega računarja iz Virginije, ki je umrl nepismen, sta ga tudi povprašala, koliko sekund je živel 70 let star človek. Njegovemu odgovoru – 2.210.800.800 sekund – je oporekal eden od njiju, ki je naredil izračun na papir in prišel do malce drugačnega rezultata, a ga je Fuller popravil, da gospod pri računanju ni upošteval prestopnih let!

V zgodovino neverjetnih računarjev se je pred pol stoletja zapisal tudi Maurice Dagbert, ki je lahko med igranjem violine v sedmih minutah dvajsetkrat korenil trištevilčna števila in pomnožil dve petmestni števili. Na javnih nastopih je med igranjem violine na pamet računal zastavljene matematične naloge, nakar je violino odložil in v eni sapi zdeklamiral vse rešitve brez napak.

Neverjetne so bile tudi sposobnosti leta 1762 umrlega Jedediaha Buxtona, podpovprečno inteligentnega, nepismenega delavca. Lahko je namreč zelo natančno izračunal površino določenega prostora zgolj na podlagi njegovega opazovanja. Nekoč je na primer določil površino grofije Elmeton v akrih, nato rezultat brez težav spremenil v kvadratne inče in naposled še v debelino človeškega lasu.

Skrivnostno moč uma mentalnih računarjev je lepo opisal švedski nevrolog dr. Jakobson, ki pravi, da se takšnim osebam ne zdi potrebno, da bi ob računskih operacijah razmišljali, temveč to poteka samodejno.

PO SPOMINU NARISAL TOKIO
Stephen Wiltshire do svojega tretjega leta ni spregovoril, pri štirih pa je začel komunicirati z okolico prek svojih risb. Počasi se je začel učiti govoriti šele pri devetih letih. Od ostalih savantov izstopa po sposobnosti memoriranja zelo natančnih in kompliciranih detajlov, kot je na primer mestno obzorje, in prenosu slik iz njegove glave na papir.

Leta 2005 je po vožnji s helikopterjem nad Tokiem v naslednjih sedmih dnevih po spominu narisal kar deset metrov dolgo panoramsko risbo mesta. Kasneje je narisal tudi panorame Rima, Hong Konga, Frankfurta in Madrida. Kamere so beležile njegovo neutrudno risanje, ki je bilo tako natančno, kot bi zgradbe prerisoval s fotografij.

SAVANTI »PO NESREČI«
Ko je Alonzo Clemons iz Kolorada pri treh letih padel na glavo, mu je nesreča pustila hude posledice; še danes ne more ne brati ne pisati niti ne računati. Kadar spregovori, kar je zelo redko, ga razumejo le bližnji. Alonzo je znan po tem, da lahko v vsega nekaj minutah iz gline ali voska ustvari skulpturo poljubne živali. In živali mu ni treba videti pred seboj. Ima sposobnost, da lahko fotografijo v svoji glavi spremeni v tridimenzionalno podobo.

Tej podobi nato z golimi rokami vdahne obliko. Njegove skulpture so popolne pomanjšane kopije živali, do najmanjšega detajla. Tudi Orlando Serrell ni imel posebnih sposobnosti do desetega leta, ko je med igranjem bejzbola dobil udarec v glavo. Po tem dogodku se lahko za skoraj vsak dan svojega življenja spomni, kje je bil, kaj je počel in kakšno je bilo takrat vreme. Dobil je tudi sposobnost koledarskega računanja, kar pomeni, da lahko za kateri koli datum v trenutku pove, kateri dan v tednu je to bil.

Dr. Darold Treffert, mednarodni strokovnjak za savantski sindrom, pravi, da takšne možganske poškodbe osebo nekako osvobodijo od jezika in logike, ki nam vlada v vsakdanjem življenju. Zdi se, da imamo ljudje v možganih »prazen disk«, na katerega se zapisuje prav vse, kar se nam dogodi v življenju. Treffert verjame, da se v vsakem od nas skriva genij, skrivnost pa ostaja, kako tega genija osvoboditi …

Aleksej Metelko