NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kako se soočiti s padcem in se postaviti nazaj na svoje noge, z zavestjo in srčnostjo   
    ponedeljek, 11. junij 2018 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Šele ko padeš, se lahko pobereš. In takrat imaš idealno možnost, da se pobereš drugačen, spremenjen, z zavestjo in srčnostjo. Res je, da moraš najprej sebi in drugim priznati, da si padel. In to ni lahko. Naš ego ni navdušen nad tem. Zato veliko ljudi že v osnovi ne prizna, da je padlo. S tem zanikajo svojo možnost, da postanejo drugačni, da življenje in sebe vidijo v drugačni luči.

    Kakšna škoda se zgodi vsakič, kadar je pomembnejši zunanji izgled od iskrenosti in od tistega kar nosimo v sebi. S tem že v osnovi zanikamo sebe takšne kot smo. In iz te pozicije ne moremo rasti. Ker je izhodišče zlagano.

    Zgodbe o padcih so vedno zanimive, ker ugajajo bralčevemu egu. Zgodbe o ponovnem pobiranju na svoje noge pa so tiste zgodbe, ki jih bere srce. In edino srce čuti, kaj pomeni pasti in ponovno vstati. Edino srce ve, da postaviti se na svoje noge, pomeni zavreči vse zlagane zgodbe o sebi in pomeni začeti znova, drugače, srčno. To je zgodba, ki jo lahko bere srce. Ni še končana, tako da bo užival tudi bralčev ego, ampak življenje in z njim tudi zgodba se v resnici nikoli ne konča. Tako kot tudi boj z egom ne. Tam, na koncu vsake poti pa čaka srce, da ga osvojimo in dobimo nazaj. Tam, nas čaka naše srce.

    Že pri svojih dvajsetih in nekaj sem začela z iskanjem sebe. Takrat me je zanimala energija moči, vitalnosti, tista energija, ko kar šprica okoli tebe. Učila sem se pri Rini in Bonu Baršku iz Krškega, vse živo smo se učili. Različne tehnike, šaolinsko dihanje, magične kretnje, tai chi, dinamične meditacije takšne in drugačne, vizualizacije, rebirthingi, rekapitulacija, ni da ni, vse je bilo. Seveda, pri meni predvsem s ciljem, da bom še večja, še boljša, še bolj uspešna, še bolj podjetna, da bom dobila še več denarja, še več občudovanja in konec koncev še več pomembnosti in pozornosti. Od drugih in od zunaj seveda. In tako je to trajalo nekaj časa. V teh letih sem uspešno diplomirala, dobila prvo zaposlitev, se razšla s takratnim fantom, se podala v novo vezo in hlepela po še bolj uspešni službi in karierni poti. Takrat sem bila popoln lovec na moč.

    Na neki točki, ko sem se še naprej želela polniti s samopomembnostjo in zunanjimi atributi uspešnosti, pa se je ustavil pretok energije. Življenje samo poskrbi, da se zlorabe in manipulacije moči enkrat prenehajo. Če imamo srečo se to zgodi še v času našega življenja. Takrat sem zaključila z rednimi tedenskimi obiski v Krškem in jih zamenjala za manj naporne enkrat letne tedenske duhovne delavnice z umirjenimi meditacijskimi tehnikami. Zame je bil takrat dosežek že to, da nisem pol ure meditacije na dan jemala kot stran vržen čas, ampak kot nekaj trenutkov, ko sem se vsaj fizično umirila. Da bi takrat spraznila glavo svojih misli je bila misija nemogoče. Saj se še zavedala nisem, da imam glavo polno smeti, scenarijev, pričakovanj, obsodb. In še sanjalo se mi ni kaj pomenijo občutki ter zavestno dojemanje svojih čustvenih odzivov. Bila sem zaljubljena, usmerjena v gradnjo svoje poklicne poti, ki je od mene z vsakim dnem zahtevala več, davek na pomembnost in uspešnost se je poznal na mojem zdravju in sčasoma tudi v osebnem življenju. Stres, izpadanje las, napetosti v odnosu, zrahljani živčki, pomanjkanje časa, pa je šla veza v maloro. Za kompenzacijo partnerskega odnosa sem si izbrala še bolj pomembno in odgovorno službo, v katero sem vložila celo sebe. In to obdobje je trajalo pet let, ko sem se skoraj povsem poistovetila s službo. Zlila sem se s sistemom in sistem je bil zadovoljen z mano. Mene pa je bilo čedalje manj.

    Vmes je prišel opozorilni strel, ko sem si na dopustu na barki sredi Jadranskega morja na treh kabinskih stopničkah nalomila rebra. Štirinajst dni bolniške po dopustu, neznosne bolečine ob vsakem globokem vdihu, ob vsakem kašlju, smehu, bog ne daj, da sem morala kihniti. Nemočna ob boleči poškodbi, kjer uradna medicina pravi, da nima kaj narediti, kjer pomaga samo počitek in čakanje, da narava sama opravi svoje delo. In sem štirinajst dni ležala in sem imela končno nekaj časa, da sem začela razmišljati, v določenih trenutkih sem začela  zaznavala tudi svoja čustva, kar me je dokončno iztirilo. Ali je to življenje, ki si ga želim živet? Ali je to vse kar sem jaz?

    Streznitveni trenutek, bolečine v prsih in občutek nemoči je bil tako dolg, da sem ponovno začela delati na sebi pri skupini Magičnost gibanja. Pol leta kasneje sem ponovno začela s tedenskimi energijskimi treningi pri Rini in Bonu Baršku. Pač, sem morala sprejeti dejstvo, da sem »povratnik«. Pri tem sem se še vedno skoraj cela posvečala službi, vendar sem se počasi začela zavedati, da obstaja tudi drugačno življenje, ki pa se ga v teh časih še nisem upala živeti. Začela sem s svojimi delavnicami Magična moč žensk v sklopu skupine Magičnost gibanja, vendar sem bila še preveč vpeta v službo in sistem, da bi se temu sto odstotno posvetila.

    In zgodil se je trenutek, ko sem ostala brez službe. Sistem me je vrgel iz svojega mačehovskega objema. Šok, ki sem ga ob tem doživela, je bil ne glede na vse, kar sem do takrat počela, izjemen. Pa to lahko rečem šele sedaj, takrat sem bila tako do vratu v njem, da ga sploh nisem mogla definirat. V enem dnevu od odgovorne naloge, kateri skoraj v celoti posvetiš svoje življenje, do trenutka, ko ostaneš na cesti, brez vsega, brez pisarne, brez službenega mobilnega telefona, službenega prenosnika, službenega parkirnega mesta, odrezana od vseh ljudi, s katerimi sem sodelovala na dnevni bazi. Mrk komunikacije, mrk odnosov, mrk sistema. Priznam, to bi morala narediti sama, samo nisem imela dovolj poguma. In potem je življenje naredilo namesto mene.

    Takrat sem pristala na dnu, nedefinirana, sesulo se mi je skoraj vse moje življenje, način dojemanja sveta, percepcija svoje pomembnosti in smisel življenja. Po nekajmesečnemu vakuumu, v katerem sem živela v sebi, čeprav sem na ven dajala vtis, da sem povsem v redu, se je v meni nekaj pretrgalo. Zgodil se je trenutek, ko sem zagledala celotno situacijo kot priložnost. Kot priložnost za spremembo življenja, načina in zavestnega dojemanja sebe in svoje okolice. Začela sem pisati o svoji izkušnji, kjer sem priznala, da sem padla. Da sem padla večkrat v življenju, da nisem popolna, da celo nekaj čutim, čeprav še ne vem, kaj to je. S tem je priznanje moje nepopolnosti postalo ena najbolj odrešujočih in osvobajajočih izkušenj v dosedanjem življenju. Nastala je knjiga Gajba krompirja – utrinki s poti osebne rasti, jaz pa sem dobila priložnost novega začetka. Drugačnega, zavestnega in srčnega.

    S tem, da sem se že več kot deset let ukvarjala z energijskimi tehnikami, da sem počasi začela sebe izpopolnjevati na področju energijskega delovanja in na področju samozavedanja, se mi je z izgubo službe, sama po sebi odprla možnost drugačnega življenja. Življenja, v katerem vsak dan odstiram tančice svoje nepopolnosti, se zavedam svojih reakcij, manipulacij in delovanja iz podzavestnih vzorcev, ki kličejo ven moje občutke manjvrednosti in željo po iskanju zunanje potrditve. Vse to sedaj zaznavam, ozaveščam in zdravim. Počasi z namero in željo postajam lovec na zavest, svojo zavest. Učim se združevati življenje v realnem svetu z znanjem o neverjetnih aspektih našega energijskega delovanja. Ker ljudje smo bitja svetlobe, energije in zavesti.

    Postavljanju na svoje noge ni videti konca. Vsakič znova se malo dvignem in kadar ni to narejeno iz srca in z zavestjo, življenje poskrbi, da pristanem na isti točki ter ponovim svojo šolo. Vse dokler ne naredim izpita in se malo po malo zravnam. V življenju ni bližnjic in še vedno obstajajo ovinki. Vsak ovinek pomeni več časa porabljenega za določeno izkušnjo in vsaka bližnjica pomeni ponavljanje določene izkušnje, dokler ne ozavestim celote, ki se navezuje na moje dojemanje določene situacije. Šele takrat se zloži nov košček poznavanja sebe v sestavljanko življenja.

    Verjamem, da smo vsi postavljeni pred podobne izkušnje, in da nam samo zavest o sebi omogoči modrost in zavedanje. S srčno hvaležnostjo.

    Natalija Pavlin

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Padec-Noge-Postavitev-Soocenje

    No trackback comments for this entry.
    Kako se soočiti s padcem in se postaviti nazaj na svoje noge, z zavestjo in srčnostjo | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,58 seconds