|  Za vse mamice in očke, babice in dedke, tete in strice... Otrok je včasih enostavno pozvonil na hišna vrata in  vprašal: “Ali se lahko Martina pride igrat”? Drvarnica je bila skrivališče,  prostor, kjer so se opravljali najrazličnejši obredi, včasih se je spremenila v  kuhinjo ali gostilno.
 
 Blato je bilo najslajši čokoladni namaz in pesek sladkor  v prahu. Preprosti kraji so se  spremenili v najlepšo Indijo Koromandijo. Domišljija vsekakor ni poznala meja. Ampak dandanes si verjetno mnogo otrok ne pretegne nog, če  prej ne pokliče prijatelja in ga po mobitelu vpraša ali ima čas, da bosta  skupaj igrala video igrico. Izjeme seveda obstajajo.
 
 Predvsem mestni otroci  dobijo le malo priložnosti za igranje in uživanje v naravi. Igra v naravi je pomembna za otrokov telesni in duhovni  razvoj, so potrdile tudi raziskave. Igranje na prostem je tako ključnega pomena  za razvoj otrokove ustvarjalnosti v prihodnosti. V igri se otroku ponuja  priložnost za ustvarjanje lastnega kraljestva, zunaj uokvirjene resničnosti  odraslih. Prav tako druženje z vrstniki vpliva na njegovo dojemanje sveta.
 
 Otroka je treba spodbujati, pustiti mu je treba, da se igra zunaj brez nenehnega  nadzora. S tem se uči spoštovanja, tolerance, medsebojnega sodelovanja. Pomembno  je, da se zna postaviti zase, sam odpraviti težavo ali spor, kajti edino tako  se bo kot odrasel lahko znašel med široko paleto problemov. Seveda igranje zunaj ni zagotovilo, da bo otrok pozneje razlikoval med  dobrim in slabim, ampak svež zrak vseeno ne more škoditi.
 
 In če se ne igrajo, naj spijo!
 Verjetno se vsi strinjate, da današnji otroci zaužijejo  preveč čokolad, sladkorja in podobnih reči. Nič čudnega, saj so otroci ciljna  publika oglaševanja. In včasih je otroku težko odreči tablico čokolade, če si z  njo njegov najboljši prijatelj baše usta. Statistike kažejo, da postajajo otroci vedno bolj debeli,  ampak zato niso krive izključno zaužite gore sladkorja.
 
 Krivdo je mogoče  zvaliti tudi na pomanjkanje spanca. Pri otrocih, ki ne spijo zadosti, obstaja  povečana nevarnost, da se zredijo, so ugotovili raziskovalci na ameriški  univerzi v Michiganu. V študiji so preučevali povezavo med trajanjem spanca in  debelostjo pri devet- in dvanajstletnikih. Ugotovili so, da pri otrocih, ki  spijo dnevno manj kot devet ur, obstaja večja nevarnost, da se bodo v prihodnje  zredili, ne glede na spol, raso, finančni in družbeni položaj ali kvaliteto  življenja doma in vplivi okolja.
 
 Julie C. Lumeng, ki je raziskavo vodila, je tako potrdila, da pomanjkanje  spanca ne vpliva samo na počutje (slaba volja), budnost in pripravljenost na  učenje, ampak lahko vodi tudi v debelost. Rezultati študije so nadalje pokazali, da vsaka dodatna ura spanca pri  dvanajstletniku pomeni 20% večjo možnost, da se ne bo zredil, medtem ko je ta  možnost pri devetletniku, da ne bo naložil kilogramov pri dvanajstih, večja  celo za 40%.
 
 Lumengova trdi, da spanje vpliva na otrokovo obnašanje. Spočiti otroci  imajo več energije za gibanje. Namesto, da ždijo pred televizorjem in za računalnikom,  gredo na svež zrak. Ko so otroci zaspani, so slabe volje, kar lahko vodi v to,  da svojo slabo voljo potešijo s hrano. Študija je prav tako pokazala povezavo med prekinitvijo spanca in hormoni,  ki uravnavajo shranjevanje maščob, apetit in glukozni metabolizem.
 
 Ta  metabolizem se zaradi pomanjkanja spanca lahko poruši in otrok se začne  rediti. Tako bi naj predšolski otroci spali 11 do 13 ur. Osnovnošolski  10 do 12 ur, mladostniki pa (13-19 let) osem in pol do devet ur. Ampak nihče izmed strokovnjakov v študiji ni omenil pomembnega dejstva, in  sicer da se otroci zgledujejo po odraslih!
 
 Valerija Hozjan
 www.treehugger.com/
 |