|  Sporoèilo èetrtkove TV oddaje o Mercatorju na Trenjih državljanom je bilo, da se nismo poslovili od lažnih struktur polpreteklosti in da se te vleèejo v sedanjost po skoraj istih akterijih s popolnoma novo ideologijo, ki je totalitarizem in komunizem prelevila v ideologijo nebrzdanega neoliberalizma.
To ni veè samo mali kapitalizem, proti kateremu se je socializem boril s svojo revolucijo in milijoni mrtvih po vsem svetu (kolhozi, kulaki, nacionalizacije, konfiskacije, masovni poboji, itd), temveè red v katerem se na novo razvija moèna buržujsko mešèanska kasta bogatašev milijarderjev, brez pregrad, brez sooèenja z idejami praviènosti, solidarnosti in etiène zavzetosti. To ni smer, ki bi pomagala sooblikovati tržno-socialno družbo enakih možnosti. Razvija se kasta parazitov na pleèih prikrajšanih in osiromaših ljudi, ki je imela podporo v oblastnikih, ki so vladali. Dovolimo si, da bodo vladali v slovenski poizvodno-tržni verigi tajkuni, katerih izvor denarja je dvomljiv in sumljiv in ga hoèejo oprati v mali državici Sloveniji. Èlovek in interes državljanov ter zašèita domaèe reproverige v tem tekmovanju nimajo cene.
Državljani smo ob osamosvojitvi prièakovali bolj zdravo podlago in smisel za demokratièno delovanje. Ljudje živijo na robu eksistenènega minimuma. Prišlo je do prerazporeditve kapitala, ki so ga prigrabili samovoljni in nenasitni pohlepneži, obremenjeni s komunistièno preteklostjo, ki nimajo izdelanih meril demokratiènega delovanja. Pridobili so si politiène pristaše, jih izrabili kot orodje ter jih vkljuèili v svoje delovanje, lobiranje in interese.
Prerivanje kaže, da so se nekateri tudi med seboj sprli. Vprašanje je èigavi bodo tisti deleži Merctorja, ki ga kupujejo z banèno garancijo nepoznani kupci z eksotiènih otokov, s poštnim predalom. Vsiljuje se misel, da naj bi to bili politièni botri. Èas bo to pokazal. Tak liberalistièni razvoj vodi nujno v krizo naše družbe. Kdor pozna osnovna naèela ekonomije, lahko kaj hitro uvidi, da z izgubo delovnih mest, bo padla tudi kupna moè in da bo prihajala takšna sistemska ureditev prej ali slej v mrtvih tek.
Èlovek se je znašel v krizi duha in v krizi obvladovanja socialne države. Slovenija z liberalistièno politiko po tranziciji je omogoèila s pravno praznino nezakonito bogatenje in svojevoljno zavladala dogajanju, ki ga ni sposobna obvladati. Manjka nam zgodovinska izkušnja demokracije. Socialnopsihološka diagnoza naše družbe je problematièna, kajti družbeni red je postal brez etiènih temeljev. Vprašam se, kako lahko postanejo posamezniki v kratkem èasu nekaj let milijarderji, odkod jim denar, kakšen je njihov izvor, kakšno politièno podporo so imeli posamezniki, na kakšen naèin so si takšno bogastvo lahko prigrabili in kakšna zakonodaja je vladala, da jim je to dovoljevala. Fair Play zahteva od države družbeno pravilnost, ki jima izdelan sistem, v katerem se spoštujejo pravila medsebojnega obnašanja, praviènost in poštenje. Z dandanašnjo zakonodajo je lahko vsak prebrisanec spravil drugega poslovnega partnerja v prisilno poravnavo in si legalno prisvojil njegovo 80 % vrednost premoženja. Kakšen pravni red je to? Pravni sistem tožbenih zahtevkov in izvršb pa ne deluje tako, da je pošteno podjetje primorano skrahirati. Ostanejo le tisti z velikim družbenim kapitalom, ki so ga prek holdingov in satelitstkih podjetij uspeli speljati na svoje zasebne raèune.
Kakšno zaupanje naj imajo državljani v svojo državo, ko gledajo takšno oddajo. Državljani so se znašli v ujeti in zasidrani v modelu z avtoritativno strukturo družbene bolezni in nobenih izgledov ni za njeno ozdravitev, ker pohlep je iz dneva v dan bolj nenasitljiv.
Ta neoliberalizem, ki smo mu prièa, se je senèil v totalitarnem komunizmu in izbruhnil z vso silovitostjo in nebrzdanostjo zadrževanja na dan. Ne zanima ga skupno dobro vseh ljudi, ampak predvsem dobro posameznika, ki svojo svobodo uporablja na raèun drugega. Kdor je politièno moènejši, je tudi premožnejši. Sredstva in oblast iz preteklosti nekonkurenèno tekmujejo z drugimi državljani, ki imajo slabša izhodišèa in slabo pravno varnost za svoje poslovanje. V pravno praznem prostoru so si posamezniki s pomoèjo politike in lobijev pridobili boljše možnosti in položaj, da so lahko poveèevali nenasitno oderuštvo. Ti pohlepneži in grabežljiveži ga nadaljujejo z raznimi pretvezami in se ob tem smehljajo brezposlenim in obubožanim državljanom.
Takšne oddaje predstavljajo žalitev èloveka, ker pokažejo vse èloveške gone po uživanju in imetju ter pohlepnosti po družbenem položaju in oblasti, in so oèitno izven razumnega reda, ker ugonabljajo èloveka v osnovni pravici, da smo rojeni vsi svobodni in vsi enaki.
Tu bi omenila še ugotovitev, da se ti novodobni povzpetneži imenujejo za levièarje in se bratijo z levièarji npr. v Forumu 21. Levica je po vsem svetu sinonim za politièno in idejno usmeritev z demokratièno naprednejšo vsebino. Levica je dokaj splošen naziv za komuniste, socialiste in socialdemokrate. N.pr. britanski volivec ve, da so britanski laburisti na levi predvsem zato, ker dobièke velikih poslov ustrezno razdelijo ljudem preko vladnih socialnih programov; ve pa tudi, da desnico sestavljajo predvsem konservativci, ki menijo, da mora vlada poskrbeti za to, da se razcveto posli, ljudi pa je treba le ustrezno spodbujati, da poskrbijo sami zase.
Kako pa je pri nas? Levièarji ne razdelijo ljudem prek vladnih programov dobièkov velikih poslov, temveè skrbijo le, da se stekajo dobièki v njihove lastne žepe. Zato pri nas o levici in desnici politiènega opredeljevanja sploh ni mogoèe govoriti.
Mislim, da v desnièarske organizacije pri nas splada komunizem z vsem aparatom bivše provenience in satelitskimi organizacijami, kot stanovska organizacija, ki idealizira zgodovinsko preteklost, ki je polna predsodkov, nesvobode, nevednosti in enoumja. Je nekdanja organizacija, ki se je sklicevala kot odrešitelj èloveštva in kot delavski razred, danes pa se je pa prelevila s svojimi ideološkimi konveriti v neoliberalizem najhujše vrste.
Obogatel je podmladek, ki povelièuje sebe, za psovanje nasprotnika. Interesov revnih, marginalnih, obrobnih in zatiranih ne zagovarja nihèe, ne levica in ne desnica. Manipulira se tudi z malikovanjem preteklosti in izbrisanih ter si tako nabira politièni kapital. Levica se je nekoè borila za odpravljanje razlik, danes se bori za njihovo poveèevanje. Bivša levica zagovarja interese bogatih ali novodobne aristokrate in jih celo ideološko vkljuèuje v Forum 21 kot neko napredno odrešiteljsko silo blagostanja v Sloveniji.
Borba med strankami gre izkljuèno za politièni kapital, strankarsko opredeljevanje vseh - levice in desnice, ki si to opredelitev le nadejata nase, ko se grebeta za nedotakljivost zasebne lastnine. Stranke, ki se borijo proti onesnaževanju okolja so majhne, brez pravega politiènega vpliva.
Zgodovinsko sploh ne moremo opredelejevati prehoda politiènega življenja našega naroda z ene stopnje v drugo, ker smo prešli v stopnjo, ki je v milejši obliki vladala pred nastopom komunizma, in sedaj je prièujoèa in delujoèa v veliko hujše obliki nebrzdanega kapitalizma, pešèice èez noè obogatelih.
Politiènega vesolja z merilom nasprotujoèih si ideologij ter delitve na levo in desno po merilu, ko sta vladala kapitalizem in komunizem ni veè, zato o delitvi naše družbene stvarnosti na levo in desno, skoraj ne moremo veè govoriti. Pri nas lahko govorimo samo še o nestabilni demokraciji, ki še ni zavzela svoje politiène in morale drže. TV èetrtkova oddaja je to nazorno pokazala.
Danes gre za vsiljevanje takšne ali drugaène oblasti, vsaka pa ima pred seboj eden in edini cilj, nabit s èustvenim nabojem desnice in levice, èeprav danes jih ni veè. Gre samo za eno dejstvo: neoliberalizhem brez pregrad. Ta bo pa še pokazal svoj pravi obraz.
Dandanes lahko verjamemo samo v pokonèno držo in poštenje tistega, ki bo za nacionalni interes nekaj vidnega naredil, da se vzpostavi pravna in socialna država. Ali bo to uspelo novi vladi, bo èas zagotovo pokazal. Predvsem bo treba programsko in konceptualno razèistiti temeljna vprašanja etiènih temeljev in pravnega reda, ki bo zagotavljal vsem državljanom enake pravne možnosti in zavezanost k praviènosti.
|
NE ZAMUDITE
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: gabriel s dne sreda, 12. april 2006 @ 10:05 CEST
Ne bi mogla bolj zadeti bistva današnjega ekonomskega in politiènega stanja v katerem se nahaja Slovenija! Majhen in izbran mafijski lobi, na krilih staropartijskih nedotakljivih kriminalcev, pustoši po gospodarstvu! S svojimi podrepniki in lakaji na vseh nivojih v državnem aparatu dokaj uspešno minira vse poskuse, da bi se izvili iz njihovega primeža partijskih, sorodstvenih, beri mafijsko kriminalnih povezav! Res je, od kod njim in njihovemu podmladku v kratkem èasu, ko delavec, èe sploh lahko, z 80 do 100 tisoè tolarji "tolèe" skozi vsakdan, takšne astronomske vsote denarja! Vsote, ki se merijo v milijarde! Potem pa recimo - odpušèanja delavcev! Zdaj, ko je druga politièna opcija prišla na oblast, se pa kar vrstijo! V uspešnih podjetjih, da ne bo pomote! Namerno, v stilu, ja saj je Janša na oblasti! Pa stavke sindikatov ali grožnje z njimi! Kateri sindikat stavka danes? Tisti, ki je prej v glavnem bil tiho ali pa je bil samo za kozmetiène popravke - Svobodni Sindikati Slovenije - izpostava in lakaji komunistiène mafije, danes - tajkunov! Povejmo jasno in glasno, kdo ovira razvoj države, ki ne bo samo priložnost za elito, ampak bomo tudi navadni smrtniki imeli dostojno in ustvarjalno življenje v njej! Mercator je tipièni primer in prav je, da so mafijo ustavili, kot so jih pri Zavarovalnici Triglav! Gospoda je sama sebi v ozkem krogu delila ugodna posojila in mafijsko odkupovala deleže, da postane glavni lastnik, kot so imeli namen v Mecatorju Jankoviæ & Co.! Potem mi govorijo o tradicionalnih balkanskih trgih! Je to trg, kjer ti je solastnik eden glavnih mafijskih botrov z žiro raèunom na Kajmanskih Otokih? Saj, za kriminalne tajkune, ki jih omenjam zgoraj, je! Upam, da se slovensko gospodarstvo enkrat izvije iz teh mafijskih primežev, èe že ni prepozno!
gabriel s
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Miran Zupanèiè dne sreda, 12. april 2006 @ 11:07 CEST
Po TV oddaji na Trenjih sem hoèeš noèeš, da si malce olajšam muko, spoznanja, odprl steklenico terana in si rekel: Ali ima èlovek še dostojanstvo, vrednost in èast? Od muke in pol litra terana sem zaspal, a še preden sem zaspal, sem si dejal: Ah, kako brezupno smo odpovedali. Ja, upajmo da bo Janši uspelo zaustaviti ta val, ki je sedaj pred nami.
lep pozdrav in držimo skupaj,
Miran.
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 12. april 2006 @ 13:07 CEST
Tatjana, gabriel - obèudujem vajin pogum in borbenost!
Izrekla (napisala) sta težke, vendar resniène besede!
Nihèe od Slovencev ne bi smel ostati ob tem ravnodušen!
Ljuba
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Tatjana Malec dne etrtek, 13. april 2006 @ 00:02 CEST
TV oddaja Trenja o Marcatorju je jasno pokazala stanje v naši družbi. Oddaja zapusti èloveka oropanega dostojanstva, ponižanega in strtega v fragmentalnosti bivanja, zapusti ga apatiènega utrujenega in navelièanega, zato ni èudno, da se dandanašnji èlovek pojavlja tudi kot cinièni èloveški subjekt. Ta smer neoliberalizma je vsekakor èloveško dekadenèna in je ni mogoèe opravièevati z nobenimi podjetniškimi merili. Demokracijo lahko gradi družba s poudarkom na pluralizmu, nacionalnih interesih, èlovekovih pravicah, ekoloških vprašanjih in novem odpiranju prihodnosti z iskanjem naèinov globine èlovekovega bivanja. Današnja družbena stvarnost je èloveka oropala in prepušèa ljudi samovolji in absolutni svobodi brez odgovonosti in etièni avtonomiji brez objektivnega temelja, ne da bi se prestrašila lastne samovolje, pragmatizma in anarhizma, ki ji je zavladal. Žalostno je, da se družba veè ne ozira po vrednotah, ki jih je sama s svojim etiènim relativizmom porušila. Žalostno je tudi, da nam priviligirane skupine doloèajo življenjska pravila, raven standarda, in pravila delovanja, izkljuèno njim v korist. Razvrednoten je pojem èloveka, zanika se možnost oblikovanja temeljev, ki bi zagotavljala pravno državo, kot je simbolièno in naèelno utemeljena v ustavi. Praksa je antirealistièna in nasprotuje ustavnim naèelom. Najveèjo ironijo predstavljajo oblike pisanja, govorjenja in teoretiziranja, ki spodkopavajo resnico, objektivnost in potvarjajo pomen ustavnih naèel, kajti ustava pravi, da je Slovenija socialna in pravna država in ne država milijonarjev, ki bogatijo mimo razumnih dogovorov in konvencij in pri tem oèitno spodkopavajo bistvo tem naèelom. Skrivajo se pod dežnikom raznih politiènih strank, lobijev in forumov (n.pr. Forum 21).
Uveljavila se je neka nemoralna praksa dajanja visokih banènih posojil osebam, da so z raznimi trapulacijami in mahinacijami obogatele. To ne bi bilo možno, èe zadaj ne bi imeli politiènih botrov. Posojilo, nakup poceni delnic, dvigovanje cene delnicam, itd. Scenarji so znani (Tiglav, Mercator, itd). Pri vsem tem gre za to ali je neko delovanje stvari skladno s pravili in sistemom, ki je bilo povezano z etiènim utemeljevanjem v tem èasu, ki si ni želelo postaviti na etiki in morali ter na ustavi opredeljenega zakona, ki bi doloèal ravnanje v poslovnem življenju. Gre za kriminalne združbe, ki naj bi pred oèmi neuspešnega zakonodajnega, policijskega, tožilskega in pravosodnega aprata pokradle družbeno premoženje in ga speljale na svoje zasebne raèune. Delavci, ki životarijo z 80.000 tolarji in morajo vzdrževati svoje družine ter so v tej državi v veèini, se poèutijo zavržene, brez moèi. Žalostno je, da so se pripravljeni odpovedati lastnemu dostojnemu življenju in se ukloniti novi obliki avtoritete, ki jo sprejemajo kot ožemanje veèine in neutemeljeno bogatenje manjšine. Le kje je slovenski ponos? Ali smo res samo ponižne ovce?
Upamo samo to, da bo nova Vlada odkrila v sebi izvir moralnih sposobnosti in jasno uveljavila merila in èlovekovo delovanje utemeljila na naèin, da se bo sleherni državljan prijetno poèutil, imel možnosti do pravièno plaèanega dela, do socialne varnosti njega samega in njegove družine. Upamo tudi, da se bo utišala tista politièna stran, ki je takšno stanje povzroèila, kajti še vedno se gre demagogijo in zavira reforme, ki so v gospodarstvu nujno potrebne. Repersonalizacija moralnosti pomeni, da se moralna odgovornosti mora vrniti od brezosebne proceduralnosti (kamor je bila pregnana) na zaèetno mesto (kjer je njen dom), torej k osebi. Nobena stvar ne more nadomestiti notranjega stanja duše, èe tega ne sprejema èlovekova vest. Naša moralna obèutljivost ob gledanju takšne oddaje, kot je bila oddaja o Mercatorju, je prizadeta in pozvroèa zaskrbljenost èloveka, da se sprašuje kam tajkuni peljejo našo družbo. Takšni novodobni bogatini imajo delovnega èloveka z 80 tisoèaki ali še manj na mesec, za talca. Moralnost èloveka ni niti neki red, niti logiènost, vsaj sram bi jih moralo biti, da se pred javnostjo pojavljajo s hvalisanjem o njihovem milijardnem bogastvu, ki nikakor ne more biti rezultat dela, ko pa številne družine nimajo niti za kruh in mleko otrokom. Naš bivši socialistièni predsednik države pa prijateljuje s takšnimi osebki in z njimi ustanavlja Forum 21. Kam gremo? Vaša moralna filozofija konvertirani socialisti je na dnu, pritiska na èloveško naravo in na veliko mero èloveške tolerantnoisti. Koliko èasa še? Z vašimi dragimi avtomobili in vilami, ki si jih gradite in bogastvom, ki ste si ga nagrabili na nemoralen naèin in se z njim hvalite, razkrivate vaše moralno bistvo ter moralno bistvo tistih, ki vas podpirajo.
Tatjana Malec
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Tatjana Malec dne etrtek, 13. april 2006 @ 09:07 CEST
Logika je zelo preprosta. Bogastvo je vselej nekomu odvzeta dobrina: delavcem, ki delajo za nizko plaèo v sistemu reproverige in trgovine; izsiljevanje reproverige za nizke odkupne cene, ki prinašajo velike razlike in dobièke med odkupno in prodajno ceno v korist veletrgovca in monopolista; nemožnost plaèevanja davkov državi tistih malih podjetij in zasebnikov, ki jih monopolist spravi finanèno na kolena, da ne morejo veè delovati kot razvojno naravnani subjekti. Kot primer navajam majnše trgovine v mestnem jedru Kopra, ki so bile primorane kupovati pri grosistu Mercatorju po njegovih diktiranih cenah, ki so bile na višini njegovih maloprodajnih cen. Marža male trgovinice, ki se je nadgradila na takšno ceno še s svojo preživninsko maržo pa je bila obsojena na steèajno sitacijo in ni omogoèila obstoja mali trgovini iz razlogov: nekonkurenènosti napram Mercatorju, ker mala trgovinica ni mogla prodajati svojih živilskih potrebšèin brez razlike v ceni, ki bi ji zagotavljala obstoj. Takšen tipièn primer je bila pred kratkim zaprta trgovinica "Na stopnièkah" v Kopru, kjer smo kupovali živila po višjih cenah od Mercatorjevih s pojasnilom, da kupujejo pri grosistu Mercator po visokih cenah, ki jim ne omogoèajo preživetja. Trgovinica s prijaznim trgovcem je danes zaprta in je v njej zlatarna. Danes mestno jedro nima majhnih trgovin za zadovoljevanje potrošnikov, ker jih je monopolist unièeval in zadušil. Vèeraj mi je nek trgovec, ki ima vzorno urejeno trgovino povedal, da bo primoran trgovino zapreti, ker je postalo mestno jedro s Èevljarsko ulico mesto praznih trgovin z umazanimi plakati na steklih, ki samevajo po veè let in so izkaznica državne in obèinske politike.
Opisana je torej druga plat bogatenja in državne regulative, ki je takšno stanje omogoèila. Mestno jedro Koper je mesto duhov, solastnik Mercatorja pa se hvali z milijardami. Na èigav raèun? Zasebnik, današnji milijarder pa naj bi dobil od države en milijon DEM posojila, da lahko danes pove koliko milijard je vredno njegovo premoženje in premoženje njegovih potomcev. Upam, da nam bo ex gospod predsednik, njegov prijatelj, ki ga je vsestransko podpiral, odgovoril na to in nam povedal kaj veè puhlic o socializmu. Med nami so pa tudi takšni, ki o milijardah ne govorijo in se smehljajo samo pod kožo.
Vèeraj sem sreèala primorskega pesnika, niti ni toliko pomembno da bi omenjala njegovo ime, ki mi je rekel o povojni revoluciji, da jo sicer obsoja po povojnih pobojih in totalitarizmu, da pa ni bila v vsem slaba, saj je odvzela bogatinom nezasluženo premoženje. Pa sem sama pri sebi pomislila: kaj bi govorili o revoluciji, saj še najbolj enostavne državne regulative ne premoremo, ki bi služenje premoženja na lahek naèin, onemogoèila in vzpostavila v gospodarstvu malo veè reda. Upam, da nove revolucije ne bo, saj si jo res ne želimo. Na potezi je Vlada, da bo vzpostavila veè reda in etiènosti v naše življenje. Vèasih so unièevali male trgovèièe povojni komunisti, danes jih unièujejo lobiji in monopolisti iz njihovih vrst. Èimveè spomenikov naj si odkrijejo širom po Sloveniji, da se jih bodo ljudje veèno spomnili kako so jih "farbali". Vèasih je bila rdeèa ideologija bog, danes je pa BOG denar, ki si ga bašejo v žepe.
Bog naj razsvetli to trpeèe in topumno ljudstvo!
Tatjana Malec
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: gabriel s dne etrtek, 13. april 2006 @ 09:36 CEST
Ja, mizerna je slika stanja duha slovenskega èloveka, delavca, delavke, ne samo v gospodarstvu, tudi v raznih upravah državnih aparatov imamo delavce, ki niso niè na boljšem, prav tako v zdravstvu in tudi šolstvu! Sindikati pa se "borijo" predvsem za tiste, ki že itak imajo nadpovpreène plaèe! V tem prednjaèi komunistièno mafijski sindikat - Svobodni Sindikati slobenije! Ja, res nas osvobaja, od dela in od denarja! Vsa èast! Ljuba, napisala si, da so besede, s katerimi opisujem kriminal komunistiène mafije, težke in resniène! Res je, njihova teža je resnièno težka! Težka moralno, težka s èloveške plati, težka glede zloèinskosti ljudi iz komunistiènega èasa in težka danes, ker so ti ljudje postali skoraj absolutni gospodarji naših življenj! Komunistièna mafija je postala kapitalistièni gospodar! Kakšna tragedija, kriminalci so postali lastniki tega uradno, kar so že v komunizmu imeli za svoje, pa so narod farbali z ideologijo - vse je od vseh, samoupravljanje, enakost, bratstvo! Smo skoraj to enakost in bratsvo dobili po buèi leta 91´! Zakaj se je komunistièno kriminalna kamarila (KKK) veèinoma prikljuèila osamosvajanju?? Ker so videli, kaj se je v Romuniji zgodilo z njihovim "ljubljenim" vodjo, Titovim prijateljem Nicolaem Ceausescujem! Ker je v vsej Vzhodni Evropi komunizmu bila ura sodbe! In pri nas? Nihèe obsojen, nihèe kaznovan, vsi ostali na položajih! Lakaji diktatorskega režima, z vsemi privilegijami, privilegije obdržijo in jih "nadgradijo" s krajo držbenega premoženja, kjer se je le dalo! V posmeh narodu pa še ustanovijo Forum 21! Zakaj 21? Ja, ker so preprièani, da bodo v 21. stoletju nadaljevali s krajo, kot so kradli v prejšnjem! In kaj ob tem naredi Slovenec, delavec in veèni hlapec? Ob majhnih izjemah je tiho, to dopušèa in danes smo tam kjer smo!!!! Prekleto težko bo Janševa vlada v tem mandatu popravila 60 let unièevanja vsega kar je KKK prišlo pod roko! Èe kot narod ne bomo trdno stali za plebiscitom in osamosvojitvijo, ko smo KKK jasno rekli ne, nas èez 20 let ne bo veè! Ne dovolimo jim oviranja reform! Reform v gospodarstvu, državnih aparatih, predvsem sodstvu - poglejte sodniško elito kako skaèe, ko jim vlada želi zmanjšati plaèe, da bi delali kot se za sodnike spodobi in zaostanke zmanjšali, to pa ne! In njihov trajni mandat! Takoj ga je treba ukiniti! Tudi sodniška kamarila je zaviralka reform, v povezavi z KKK! Obremenilni sodni spisi njihovih mafijskih naroènikov skriti po predalih, da zastarajo, katastrofa! Kot bi bili v kakšni afriški ali južnoameriški banana republiki! Slovenija bo na pragu totalne anarhije, èe tej vladi ne bo uspelo ustaviti te mafije! Bog nam pomagaj!
Pozdrav! gabriel s
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Ljuba dne etrtek, 13. april 2006 @ 10:49 CEST
Zdaj sta me pa res prestrašila, Tatjana, gabriel!
Saj to je še hujše kot na Divjem Zahodu, ker je bolj podmuklo.
Narod slovenski pa blaženo spi in nièesar ne opazi! Ali pa morda v loncu že vre in bo slejkoprej odneslo pokrovko?!
Kaj pa, èe Janša tièi pod isto odejo s KKK, kot tej kriminalni združbi praviš ti, gabriel - kam se bomo pa potem zatekli?!
Vidiš, tega me je še najbolj strah!
Ljuba
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: gabriel s dne etrtek, 13. april 2006 @ 11:15 CEST
Skorajda ne verjamem, da ne poznaš teh zadev, ki jih zgoraj omenjam! Èe bi pa Janša bil èlan KKK, potem pa adijo Slovenija, grem v Avstralijo.., hahaha! Ne hecaj se s tem, ne verjamem, to bi bila potem najhujša noèna mora vseh mor sredi belega dne...
Lep pozdrav! gabriel s
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Andres dne etrtek, 13. april 2006 @ 13:50 CEST
Andres
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Tatjana Malec dne etrtek, 13. april 2006 @ 14:18 CEST
ne boste verjeli kaj piše v totem listu Veèer, danes 13 aprila:
Zoran Jakoviæ je naj direktor, Mitja Gaspari naj finanènik. Nadzorni svet delniške družbe je ugotovil, da lani doloèene odloèitve niso bile dobro premišljene.
Zoran Jakoviè, nekdanji predsednik uprave Mercatorja, je bil tudi vèeraj "ves smejoè" pod sojem žarometov. V okviru Finanènih dnevov Kapital 2006 so namreè razglasili naj finanènika in naj direktorja. Po izboru slovenskih menedžerjev je naziv naj direktorja pripadal prav Jankoviæu, naziv naj finanènika pa guvernerju Banke Slovenija Mitiji Gaspariju, menda tudi zatoi, ker je rešil problem HKS Sicure in jo dal v steèaj z gospodom vice guvernerjem Nuèièem.
Gospodarski novinarji pa so za najboljšega direktorja izbrali prvega moža novomeške Krke Jožeta Colarièa, za naj finanènika pa predsednika Banka Austria Creditanstalt iz Ljubljane Franceta Arharja.
Prav zanimivo je kako se je to podeljevanje priznanja odvijalo in kaj si mislimo državljani o tem. Najbolj zgovoren izmed vseh je bil Zoran Jankoviæ, ki je menil, da zdaj bolj redko pride do telefona. Izbor menedžerjev je oznaèil kot izjemno priznanje ceha, a se je ob njem le nekdo nekoliko zaèudil, da je menilo že po leta, "ker me je nadzorni svet družbe nekrivdno razrešil".
Sprašuje se, kako se zdaj poèutijo nadzorniki, ki so ga razrešili s položaja, je dejal Jankoviæ in pred polno dvorano povedal, da so nadzorniki dan prej nekdanji upravi "vzeli" zasluženo nagrado.
Jankoviè je dejal, da je vse življenje delal pošteno in zagnano in zato lahko vsakemu pogleda v obraz in samega sebe v ogledalo. Ni bilo pa opaziti, da bi bili prisotni tisti, ki bi jim moral pogledati v obraz in tudi ogledala ni bilo videti, da bi imel s seboj. To slednje v zadnjem stavku se mi je samodejno zapisalo, èe je drugaèe me lahko spoštovani gospod Jankoviæ popravi ali dopolni in pokaže v katerem ogledalu je gledal svoj prešerni nasmeh. Tudi ni bilo opaziti, da bi imel milijarde s seboj in tudi slikal se ni s svojim prijateljem. Prièakovati je bilo, da bi se najmanj objela in prisrèno poljubila, kot stara kamerada.
Medij piše tudi, da se je nadzorni svet seznanil z odstopno izjavo prodpresednika zadzornega sveta Gorazda Èuka, da je sprejel revidirano letno poroèilo družbe Poslovni sistem Mercator, d.d. in Skupine Mercator za lani. Potrdil je predlog uporabe bilanènega dobièka, po katerem se delnièarjem izplaèajo dividende v višini 600 tolarjev bruto na delnico.
Živjo delnice, ne vem pa kje se nahaja Stane s svojo državljansko delnico! Kako da ni dal piskra zraven?
Nadzroni svet je ob sprejemu sporoèil ugotovil, da je skupina sicer lani delno izboljšala doloèene kategorije poslovne uspešnosti, vendar je zato porabila bistveno veè sredstev, kot je bilo naèrtovano. Poleg tega je vkljuèitev Erinih družb in sredstev na Hrvaškem lanski skupini povzroèila za 5,6 milijarde tolarjev negativnih uèinkov, kar kaže, da doloèene investicijske
odloèitve verjetno niso bile dovolj premišljene.
Jaz sem vedno govorila, da Hrvatom ni za zaupati, ker so prebrisani. EX predsednika uprave je na štiri oèi pogledal ex predsednik in ex predsednik uprave je kot raketa odletel v banko in pokril vse negativne uèinke iz svojih milijard, ki jih je povzroèila Hrvaška. Nadškorf Uran pa je pokritje negativnih uèinkov poškropil s sveto vodo in blagoslovil ex predsednika uprave in ex predsednika. Nekaj kapeljc svete vode in poškropilo tudi Forum 21.
Zaradi navedeneih ugotovitev se poslovanje Skupine Mercator v skladu z doloèbami "meril za ugotavljanje poslovne uspešnosti" ne oceni kot uspešno, kar pomeni, da je stopnja poslovne uspešnosti za lani "manj uspešno". Vendar po pokritju negativnih uèinkov in blagoslovu je spet "uspešno".
Nadzorni svet je sprejel predlog dnevnega reda in sklepov za skupšèino, ki bo 16 maja, in sprejel poroèilo o pripojitvi družbe Mercator - Modna hiša, d.o.o. k poslovnemu sistemu Mercator. Konèno se je nadzorni svet seznanil s pravili, postopki in obveznostmi oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij, v zvezi in naupi in prodajami vrednostnih papirjev družbe. KONÈNO! KONÈNO!
Delnica Mercatorja se je na Ljubljanski borzi pocenila še za poldrugi odstotek, najveèji pa je padec delnice Istrabenza, ki je zdrsnila za štiri odstotke in gospod Bavèar naj bi zato neutolažljivo jokal.
Dnevnica Mercatorja je še nad ceno, ki jo ponuja londonski sklad Altima, ki naj bi pela visoki C sopran in po izpeti ariji v torek v Ljubljani dejala, da ponudbe ne bo zvišala. Amen.
Tako je najvišji šop delnic kupil, po nekaj višji ceni, Infond Holding.
Družba Infond Holding je vèeraj pridobila 54.703 navadnih delnic družbe Mercator, kar predstavlja 1,7 odstotka družbe, so iz Infonda sporoèili na spletni strani Ljubljanske Borze. S tem ima Infond Holding v lasti že 8,94 odstotoka najveèjega slovenskega trgovca. Banka Koper, Pivovarna Union, Infond holding, Pivovarna Laško, Istrabenz in Infond Holding 1 imajo skupaj (brez drugih prijateljskih družb) 47,73 odstotka Mercatorja.
Gospod Zoran Jankoviè se na sliki prešerno smeji državljanom in drži v desni roki podprto z levo prekrasen svetlikajoè pokal.
Državljani ali veste, da Toti list dobite zastonj. Bodite z vsem seznanjeni, da ne boste izgledali tako butasti!
Prav od srca sem se nasmejala, ko sem v Totem listu zagledala do pasu nagega vikinga s razpušèeni lasmi. Nato bolj pogledam in zagledam spodaj na "ponosnem moškem delu" vikinški grb, èe ni bil to celo karantanski grb slovenskih vojvoda ali kralja Sama. Še malo natanèeje pogledam in zagledam napis: Vaja za nevano delo".
Nato kolumna piše (prav nesramno do nekdaj vladajoèe stranke), da se poslanec Aleš Guliè vneto pripravlja na vodenje parlamentarne protikorupcijske komisije, ki bo junija prevzela del pristojnosti Kosove Komisije. Zaradi nevarnih ljudi, ki se gredo nad Korupcijo? "Tudi", je odgovoril, "še bolj pa zato, ker bom lažje prestajal napade užaljenih poslancev SNS, ki menijo, da bi komisijo oni morali voditi." Mimogrede, v Totem listu pozajo uèinkovit naèin za to, da bi jih utišal. Podkupi naj jih!" Pišejo.
Jaz se pa najbolj bojim za brado in èop, dwa se poleti ne bi preveè potila, pa za motorno usnjeno obleko, da jo poslenec pri svojem delu ne bo preveè poškodoval ali si zdrsal usnjene komolce.
Berite totega lista. Èe ga beremo Primorci, ga dajte tudi Štajcerci!
Lep pozdrav vsem, ki se borite proti korupciji v imenu delavskega razreda. Ex socialistièni predsednik je z vami in ob vas.
Tatjana
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Tatjana Malec dne etrtek, 13. april 2006 @ 14:22 CEST
LP Tatjana
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Tatjana Malec dne etrtek, 13. april 2006 @ 19:53 CEST
Moj sosed se je kar sesedel nag v fotelju ob skledi žgancev od presvitle sreèe, da je POP TV pridobila docela svežega genija za gospodarske zadeve. Kakšen preèudovit politièni stas ima! Kako izrazit nos za gospodarske dogodke. Kakšen termometer ima za merjenje družbenih procesov in èustvenih pretresov gospodarskih in politiènih liderjev. Kakšna zavisti vredna pamet. Kakšno bistroumno brskanje po številkah in zasebno-politiènih odtenkih pisanja in poslovanja. Kakšne nacionalne posebnosti se predvajajo ob èetrtkih v Trenjih. Tudi jaz sem vsa hipy. To dogajanje je treba jemati dobesedno. Vprašam se ali bi èlovek mogel biti kaj bolj navdušen nad predstavo, èe bi gledal Prešernove SONETE NESREÈE. Prav zanimivo je, da slovenski organizem, èisto majcen, majèken organizem bo nocoj spet na sporedu. Pojdimo pred Trenja, bliža se 20 ura!
LP Tatjana
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 16. april 2006 @ 17:19 CEST
Minuli petek so se pojavile govorice o "nevarnosti" srbsko-ruskega prevzema Mercatorja. Govorice so sprožili namigi, da naj bi naskok na trgovinsko družbo naèrtovala srbska tajkuna Milan Beko in Miroslav Miškoviæ. Prvi ima pod nadzorom družbo FPP Balkan Limited, drugi je predsednik uprave najveèjega srbskega podjetja Delta Holding, oba pa naj bi pritiskala na Igorja Bavèarja, predsednika uprave finanène skupine Istrabenz. Beko in Miškoviæ naj bi izsiljevala z grožnjami, da bosta na srbskem trgu iz trgovin, ki jih nadzorujeta, umaknila izdelke živilskih družb iz skupine Istrabenz - slovenske Droge Kolinske in srbskih Grand prom ter Soko Štark, èe Bavèar ne bo pristal na prodajo Istrabenzovega deleža v Mercatorju. V srbskim medijih pišejo, da bi slovensko onemogoèanje srbskega prevzema Mercatorja ogrozilo 'dobre slovensko-srbske gospodarske odnose.' Bavèar: Mercatorja ne prodajam
Na špekulacije so se danes s sporoèilom za javnost odzvali v Holdinški družbi Istrabenz. Zapisali so, da je Istrabenz "dolgoroèen in strateški investitor v Mercatorju in glede na to delnic ne prodaja".
"Morebitne prevzemne aktivnosti drugih družb do Mercatorja v tem trenutku razumemo kot nasprotovanje našim razvojnim in naložbenim interesom, vendar o tem nimamo nobenih zanesljivih informacij," je v sporoèilu za javnost, objavljenim na spletnih straneh Ljubljanske borze, zapisal predsednik uprave Istrabenza Igor Bavèar. Istrabenz v Mercatorju obvladuje dobrih pet odstotkov kapitala, pomembnejši delež v družbi pa obvladuje prek pogodbe z Banko Koper, ki je skoraj 15-odstotna lastnica Mercatorja. Poleg ohranitve položaja najveèjega trgovca v Sloveniji želimo postati tudi vodilni trgovec z živili in podobnim blagom na trgih Hrvaške, Srbije in Èrne gore ter BiH. Zaenkrat preuèujemo možnosti povezav z razliènimi strateškimi partnerji, konkretnih dogovorov o tem še ni.
Iz Mercatorjevega sporoèila za javnost Medtem so tudi iz Pivovarne Laško sporoèili, da je njihova naložba v Mercatorju dolgoroèna. Laška pivovarska družba, ki ima v lasti dobrih 6,5 odstotka, prek svoje Pivovarne Union pa še slabih 11,5 odstotka Mercatorja, glede morebitnega prevzema Mercatorja " nima nikakršnih informacij in se o tem z nikomer ni pogovarjala".V Mercatorju namigov o morebitnem prevzemu družbe, ki se v zadnjih dneh pojavljajo v medijih, ne moremo komentirati, saj o tem nimamo nobenih informacij, so danes zagotovili v Mercatorju. Kot so sporoèili, javnost sproti obvešèajo o vseh pomembnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na ceno delnic.
Bavèar in Šrot naj bi tajkunoma obljubila veè kot èetrtinoÈasnik Finance sicer v današnji izdaji piše, da se je Istrabenz "pri pogajanjih s srbskimi partnerji znašel v tako hudih škripcih, da to lahko strese tudi Janševo vlado". To so Financam v soboto potrdili trije neodvisni viri. Izvir spora med srbskim poslovnežem Milanom Bekom ter Istrabenzom in Pivovarno Laško naj bi bil lanski dogovor o lastniških deležih v Mercatorju, pišejo Finance."Neuradni viri pravijo, da bi po lanski skrivnostni pogodbi med predsednikoma uprav Istrabenza in Laškega, Igorjem Bavèarjem in Boškom Šrotom, in srbskim tajkunom Milanom Bekom, zadnji lahko prišel do dobršnega, tudi precej veè kot 25-odstotnega deleža najboljšega soseda. Beko je sicer tudi v tesni navezi z Miroslavom Miškovièem, ki ima v lasti srbsko Delto, ki se omenja kot partnerica v regionalnem živilsko-trgovskem, morda celo slovensko-hrvaško-srbskem holdingu," pojasnjujejo v Financah.Menda so Beku celo v pogodbi nekaj obljubili Bosko Srot.
Predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot naj bi skupaj z Bavèarjem srbski družbi Balkan Limited še v lanskem letu obljubljal precejšen delež Mercatorja (Foto: POPTV) Gre za pogodbo ob prodaji državnih deležev v Mercatorju, ki je po nekaterih vesteh imela precej aneksov, po drugih pa ne. "V pogodbi je menda zapisana tudi omenjena obljuba Beku. Izpolnitev obljube bi mu morala omogoèiti prav Pivovarna Laško in Istrabenz. Ker so si v Laškem premislili, zaradi njihovih pritiskov pa tudi v Istrabenzu, Beko zdaj grozi," pišejo Finance.Po informacijah Financ je "Beko med drugim zagrozil, da bo delnice Mercatorja kupoval na trgu po obèutno višji ceni od 38.000 tolarjev za delnico. Ne bi pa Srbi prevzeli Mercatorja, kot so prejšnji teden pisali nekateri mediji. Po 38.000 tolarjev sta namreè Istrabenzu in Laškemu delnice Mercatorja lani prodala državna sklada KAD in SOD, vsi omenjeni pa so ob tem trdili, da je cena pravièna."Janša in Bavèar jutri 'toèno ob dvanajstih'? Zoran Jankoviæ.
Nekdanji predsednik Mercatorjeve uprave Zoran Jankoviæ je zanikal, da bi se s srbskimi poslovneži pogovarjal o prodaji delnic, ki jih ima v Mercatorju. (Foto: POPTV) V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše so danes zanikali, da bi se premier na temo Mercator nameraval v torek sestati s predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavèarjem. "V kabinetu predsednika vlade zanikamo informacijo o domnevnem sestanku predsednika vlade z Igorjem Bavèarjem, ki so jo danes objavile Finance," so zapisali. Po informacijah Financ naj bi Bavèar in Janša v torek govorila o Mercatorju, "ki se zaradi zapletov s srbskim tajkunom Milanom Bekom vse bolj zaostruje".Na sestanku naj bi se pogovarjala tudi o morebitnem predèasnem Bavèarjevem odhodu iz Istrabenza, "saj bi bile posledice za vlado ob srbskih nakupih najboljšega soseda po visoki ceni za delnico zelo velike," pišejo Finance. Viri èasnika omenjajo "celo, da bi vlada lahko padla, sploh èe nepravilnosti pri prodaji državnega deleža v Mercatorju ugotovi tudi Evropska komisija".
Kot je danes poroèala srbska tiskovna agencija Beta, tamkajšnji mediji danes intenzivno pišejo o tem, da nameravata predstavnik FPP Balkan Limited in predsednik uprave Delta Holdinga prevzeti slovensko trgovinsko družbo s pomoèjo nekdanje Mercatorjeve uprave.Poskoèile cene Mercatorjevih delnicDelnice Mercatorja so se v današnjem trgovanju na Ljubljanski borzi podražile za 5,73 odstotka in trgovanje zakljuèile pri 38.636 tolarjih. Že uvodni posli so se dvignili na raven 38.000 tolarjev. Kljub skoku se teèaj v nadaljevanju ni ustavil. Zakljuèni posli so se povzpeli celo do ravni 40.000 tolarjev. Milan Beko Srbski tajkun Milan Beko iz DPP Balkan Limited Milan Beko – od ministra do biznismena
Milan Beko je bil v devetdesetih na èelu upravnega odbora kragujevške Zastave, leta 2000 pa je na volitvah kandidiral na listi JUL-a (Jugoslovanske levice), katerega predsednica je bila Mirjana Markoviæ, žena Slobodana Miloševiæa. Tri leta kasneje je bil osumljen zlorabe položaja v podjetju Rapid. Kot minister v vladi Mirka Marjanoiæa, je v najveèji tajnosti vodil pogajanja o prodaji srbskega Telekoma.Sicer je Miškoviæ skoraj pri nobenem podjetju, s katerimi ga povezujejo, naj ne bi bil nepoisredno vpisan kot lastnik delnic, saj naj bi imel lastništva vpisana preko podjetij in fondov s sedeži v tujini (pretežno Luksemburga), kjer nastopa kot lastnik ali solastnik.
Miroslav Miškoviæ – tretji najbogatejši srbski poslovnežPrestižni poljski dnevnik 'Vprost' je konec preteklega leta objavil spisek 50-ih najbogatejših ljudi v vzhodni in srednji Evropi. Med 29-imi Rusi, petimi Ukrajinci in Romuni ter dvojico Èehov in Bolgarov so se znašli tudi trije srbski poslovneži. O slovenskih ali hrvaških, na primer, ni sledu. Miroslav Miskoviæ
Predsednik uprave Delta Holdinga Miroslav Miškoviæ Na 44. mestu lestvice se pojavlja Miroslav Miškoviæ, 59-letni poslovnež, rojen leta 1945 v Kruševcu. Po konèani ekonomski fakulteti je od konca sedemdestih do zaèetka devetdesetih let prejšnjega stoletja delal v kemijski industriji v Kruševcu. Pred trinajstimi leti pa je postal lastnik 'Delte holdinga', ki letno obrne 800 milijonov evrov in je predstavnik blagovnih znamk 'Nike', 'Fiat' in 'Alfa Romeo' v Srbiji.Leta 2001 je javnost razburila vest o njegovi ugrabitvi, ki se je konèala po treh dneh, ko naj bi ugrabiteljem plaèali pet milijonov takratnih nemških mark. Po koluarjih so se pojavile govorice, da so Miškoviæei ugrabitelji bili blizu krogom, ki so odgovorni za umor srbskega premierja Ðinðiæa.Okoli pol leta se je Miškoviæ ukvarjal tudi s politko. Leta 1990 je bil namreè imenovan za podpredsednika srbske vlade, ki jo je takrat vodil Stanko Radmiloviæ. Po pisanju srbskih medijev je na to mesto prišel na poziv Slobodana Miloševiæa.
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: alina dne etrtek, 20. april 2006 @ 10:05 CEST
dobro jutro vam še ne morem reèi, ker se oèitno še niste prebudili iz veè kot enoletnega spanja. Berem tele èlanke in si ne morem kaj, da še jaz ne spregovorim par besed. Komentarji lezejo nekako v smer preferiranja doloèene politiène opcije. Te internetne strani pa res niso primerne za kaj takega. Politika je pokvarjena – je bila in bo. Saj veste tisto – fašisti, komunisti, socialisti, kapitalisti, isti, isti, isti…. Poglejte malo okoli sebe, kaj se dogaja. Saj ne gre za KKK. Gre za èloveka. Gre za njegovo pokvarjeno naravo. In kdor si misli, da bo nova vlada z gospodom (nekdanjim tovarišem) Janšo na èelu karkoli popravila, potem je zadnje leto in pol resnièno prespal. Ne vem, èe ste opazili, da se dogaja ukinjanje socialne države, ki jo je pred volitvami še opeval. Ali res niste opazili, da država postaja vse moènejša, državljan pa vedno manjši (in manjvreden) èloveèek? Ali ne opažate, da država prevzema vse glavne vzvode, predvsem pa tiste, ki bi jih že zdavnaj morala spustiti iz rok že prejšnja garnitura. Dragi moji, èe pogrešate nekdanji totalitarizem države, potem ste lahko veseli. Vraèamo se namreè nazaj, le imena se bodo zamenjala.
To prav lepo kažejo tudi posli z Mercatorjem. Kar delata Istrabenz in Pivovarna Laško, je posel, ki je povezan s sedanjo vlado. A ste pozabili, kdo jim je prodal te delnice? JJ, seveda. In zakaj? V zamenjavo za to, da bo Delo konèno lahko postal èasopis s pravo vsebino. Seveda, kmalu bomo odrešeni vseh skrbi, saj nas potem, ko bodo prevzeli vse èasopisne in druge medijske hiše, mediji sploh veè ne bodo obvešèali o težavah in problemih, paè pa bo zopet vse lepo in pravièno, kot v »dobrih starih èasih«. In nakupovali bomo »kod najboljeg komšije«, najboljše in najcenejše »slovenske« izdelke, seveda….
Ne verjemite politikom. Ne upajte, da se bo zaradi njih kaj spremenilo na bolje. Oni samo delajo tisto, kar delajo politiki že od vseh svojih zaèetkov. Igrajo se politiko. Ne glede na to, na kateri strani so. Na nas pa je, da jim gledamo pod prste in jih poskušamo ustavljati pri napaènih zadevah.
Pa lep pozdrav,
Alina
Študentje, protestirajte pred vilami bogatašev!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne etrtek, 20. april 2006 @ 14:18 CEST
èe vidiš kako bogatijo tisti, ki se razglašajo za socialiste in so jih polna usta socialne države, potem ni težko ugotoviti, da so to tisti, ki se zbirajo okrog Foruma 21. Kdo pa preferira doloèeno politièno opcijo? V teh kolumnah se je govorilo o neupravièenem bogatenju in škodljivih poslih za nacionalni interes Slovenije, ker se poslovno bratimo s tajkuni in tudi glede poslovnih odloèitev, ki niso bile vse britljantne, kot se skuša Mercator prikazati. Tu smo pisali ljudje, ki želimo živeti v soglasju s preseženim dostojanstvom èloveka. Zbuditi bi se morali tisti, ki so pol stoletja spali in ne tisti, ki obsojajo nebrzdani neoliberalizem, ki gleda smo kako bi usklajeval koristi posameznikov in ne koristi skupne blaginje.
V nekaterih glavah še ni razèišèen naš družbeni prostor, ker vsem še ni jasno kakšni so temeljni problemi naše prihodnosti.
Zakaj je levica tako alergièna na organiziranost Janševe vlade? Vse grehe iz preteklosti bi nekateri radi naprtili novi vladi. Politki iz komunizma izhajajoèe levice ne prenesejo realne konkurence, ker so obvladali skrajno liberalno, to je nekonkurenèno obrt vladanja, znaèilno za komunizem, ki ne dovoljuje vzpostavitve konkurence in ne demokracije. Za stranke prejšnje provenience pomeni vsaka formalna vzpostavitev demokracije izgubo pozicij. Problem so bile nesprejmljive metode, ki so znaèilnost prejšnjega obdobja.
Podpiram novo Vlado, ker le-ta pomeni slovo od lažnih struktur polpreteklosti, ki se vleèejo v sedanjost z vso navlako svoje neliberalistiène politike. Nebrzdani razvoj ogroža državljana, kar mu narekuje spraševanje vesti, odgovorno dogovarjanje in naèrtovanje ter predvsem odprto in nepotvorjeno sooèenje s posledicami in problemi tranzicije, novodobnimi bogataši in politiko, ki mora to stanje reševati. Oddaja TV Trenja o Mercatorju je pokazala, da dosedanja politika ni bila v prid državljanu, èe lahko nekdo na en mah zasluži toliko, kolikor bi delavec lahko zaslužil v 1100 letih, seveda, èe bi živel. Znano je, da so nekateri kameradi takih povzpetnežev iz politike tudi bogati in lastniki delnic, govori se da naj bi bili solastniki tudi Mercatorja. Poleg tega pa dobivajo še izdatno finanèno podporo države in imajo vse mogoèe privilegije.
V bistvu gre za moralni problem spoštovanja vsakega èloveka kot odsebe in da teh naèel "enakih možnosti" ne poteptamo. Odkar je po letu 1990 komunizem kot sistem razpadel, je postal ravno liberalizem v nekdanji "nebrzdani" podobi idejni okviru tudi bivšim komunistom, velikim demagogom, ki so namesto planiranega in kolektivnega liberalizma uveljavljali samovoljni, nenasitni in nekontrolirani individualizem, obremenjen s komunistièno preteklostjo, ki nima izdelanih meril demokratiènega poslovanja. Zakoni, ki bi urejali trg in poslovno obnašanje se niso sprejeli, da so v liberalistièni anarhiji lažje pograbili, kar se je pograbiti dalo. Delovanje liberalne demokracije in stranke bivše provenience so povzroèili osebne in družbene anomalije in pretrese in državljan Slovenije jih še kako obèuti. Posebno tisti sloj prebivalstva, ki živi na eksistenènem minimumu.
Ali je predsednik vlade tovariš ali gospod je èisto vseeno, pomembno je, kako bo vodil našo državo. Ni potrebno ga že vnaprej demonizirati, to kar so nekateri delali 15 in veè let. Kaj lahko naredi v tako kratkem obdobju? Po mojem mnenju bi rabil samo škarje za rezanje perutnic petelinom ter ušes in prstov tatovom ter velikškaf modre galice, da se peronospora ne bo še naprej širila. Prav sveta jeza me pograbi, ko vidim tiste napihnjence, ki so obogateli na raèun revežev, ki nimajo niti, da bi otrokom kupili kruh in mleko. To je temeljni problem v naši družbi. Prava èrna sreda so bogataši in ne domnevne reforme fiskalne politike Vlade do študentov. Ta franconski sindrom se je preselil v Slovenijo samo s pomoèjo tistih hujskaèev, ki hoèejo, da se zameglijo in zamaskirajo pravi problemi naše družbe, ki so jih povzroèili tajkuni, da je prišlo do takega stanja. To pa so bogataši, ki imajo akumulirale študentske štipendije na svojih raèunih. Študentje, pojdite protestirati pred njihove vile in vprašajte jih s èigavim denarjem so kupljene.
Tatjana
Študentje, protestirajte pred vilami bogatašev!
Prispeval/a: gabriel s dne etrtek, 20. april 2006 @ 15:17 CEST
Tatjana, upam, da dovoliš, da se še jaz podpišem pod tvoj prispevek! Kar se pa Aline tièe; Pozitivke so odprte za vse opcije, èe se lahko nekdo zavzema za eno, se lahko drugi za drugo! Ne vem zakaj bi morali eni biti tiho, drugi pa zasesti ves prostor na forumih s svojimi mnenji!??? Pred petnajstimi leti smo takšnim idejam, kot jih ti zagovarjaš, rekli adijo, draga Alina! Je paè tako, da je treba z delom in rezultati tega dela, zaslužiti za spodobno življenje in ne s krajami in prevarami v balkanskem stilu, kjer se takšen slog življenja še posebej zagovarja! V prejšnjem sistemu so takšni bili junaki, po osamosvojitvi so žal LDS in njeni koruptivneži nadaljevali enako! Èas je, da se poèisti s takšnimi kriminalnimi zadevami in vzpostavi red! To pa nekatere izredno moti, ker mislijo, da bodo še naprej uživali tisto, kar ni bilo zasluženo z delom!
Lep pozdrav! gabriel s
Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju
Prispeval/a: Miran Zupanèiè dne etrtek, 20. april 2006 @ 16:15 CEST
Demontažo socialne države oèitati protagonistom države Slovenije je, milo reèeno ne resna trditev. Mercator primer je prav vzorèni primer delovanja tajkunov slovensko - jugo- naveze. Že samo trgovanje na borzi z Mercatorjevimi delnicami je bila špekulacija, ki bi jo morala borza v trenutku ukiniti. No, pa ne bom veè o vsem tem, saj sta že Tatjana in Gabrijel povedala vse bistveno. Želim povedati samo to, da mi na Pozitivkah nismo tako naivni, kot bi si morda nekdo mislil. Kajti, èe propagiramo pozitivno miselnost to še ne pomeni, da imamo glavo v peksu in da okoli sebe niè ne vidimo.
Res pa je, da je politika pokvarjena rabota. Meni je to že moj pokojni oèe dejal( bil je zagrizen komunist), da je" Najveèja kurba, v primerjavi s politiko prava svetnica!"
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.