Dan, ki izvisi
ne konča se,
ne stemni,
blešči, slepi,
bahavo pije moč.
Noč prekratka,
šumov v glavi
ne prespi,
izbere, natepava
stare sanje, ki jih ni.
Vmes divja vesolje,
življenje takozvano,
le karneval besneč,
prekratek za užitke,
nevreden bolečine.
Vladavina zla,
predolga, da bi kdo opazil,
duše črne, med seboj
dramatizirajo ljubezen
Bogu za hrbtom.
|