|    Dan, ki izvisi 
ne konča se, 
ne stemni, 
blešči, slepi, 
bahavo pije moč. 
 
Noč prekratka, 
šumov v glavi 
ne prespi, 
izbere, natepava 
stare sanje, ki jih ni. 
 
Vmes divja vesolje, 
življenje takozvano, 
le karneval besneč, 
prekratek za užitke, 
nevreden bolečine.
  Vladavina zla, 
predolga, da bi kdo opazil, 
duše črne, med seboj 
dramatizirajo ljubezen 
Bogu za hrbtom.
  |