|    No, prosim Bog, 
pošlji mi novo muzo, 
saj ni mogoče, 
da nimam nobene več 
v talonu. 
 
Slap več ne hrumi, 
le še kaplja, 
roka zastaja, 
predolgo čaka 
na spomin, 
ki vse bolj izginja, 
bledi. 
 
Naj mar lažem? 
 
Naj skrunim tuja čustva?
  Naj se spremenim 
v pisalni stroj, 
ki mu je vseeno? 
 
Rotim te Bog, 
usliši me. 
 
Rad bi pel, 
jokal, 
se veselil. 
 
Ali nehal.
  |