Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

"ČESTITAMO, DEDEK IN BABICA BOSTA!"
Kot strela z jasnega vas je doletela novica: postali boste stari starš! Vi, ki ste bili še včeraj starši male štruce, boste nenadoma postali dedek ali babica … drugi mali štruci, ki jo je "pridelal" prav vaš otrok. Ste hkrati vznemirjeni, veseli in zaskrbljeni? Normalno. Prihod novega bitja je zagotovo ena od življenjskih prelomnic in pomeni začetek nove generacije – seveda pa tudi to, da postajate starejši.

Življenje pred vami se ob tej novici nenadoma ne zdi več neskončno, zato tudi občutki žalosti in potrtosti niso nič nenavadnega. In vendar: naj prevlada veselje nad novico o novem bitju. Vnuki podelijo našemu življenju nove razsežnosti in nove razloge za veselje. Izkoristimo jih!

Prilagajanje na to, da bomo stari starši, je nekaj, kar bi prej pripisali svojim staršem kot sebi. Sprva se nam zdi docela nepojmljivo. Dedek? Babica? Jaz? Zlahka mine kar nekaj časa, preden novo vlogo (z veseljem) sprejmemo.

KAJ SE JE SPREMENILO?
Postati stari starši je dandanes nekaj drugega kot še pred nekaj desetletji. Na splošno smo bolj zdravi in vitalni, prav možno je, da tedaj, ko nas doleti vesela novica, še hodimo v službo. Če živimo daleč stran od otrok, si lahko pri spremljanju nosečnosti, poroda in prvih začetkov novega življenja pomagamo s tehnologijo (mobilnik, internet …), ki je nekoč ni bilo.

Vsekakor si moramo že na začetku zapomniti: biti starš in biti stari starš ni enako! Težko se namreč sprijaznimo, da bodo naši otroci čez noč tudi sami dobili otroka, zaradi česar se je naša starševska vloga spremenila (končala se tako ali tako ne bo nikdar!). To pa je lahko na trenutke tudi naporno.

Naša vloga dedka ali babice ni opredeljena tako jasno kot starševska vloga. Ni nam več treba vsakodnevno dirjati od vrtca/šole do doma, ni se nam treba ukvarjati s prehranjevanjem, z igranjem in uspavanjem, svobodno se lahko odločamo, koliko časa bomo namenili novi družini in vnukom. Dileme, povezane s starševskimi odločitvami in disciplino, niso naš problem – oziroma ne smejo biti. Vesela izkušnja, ko nenadoma dobimo vnuka, pa lahko prinese tudi večja ali manjša trenja.

V NOVI VLOGI
Ko izvemo, da bomo postali stari starši, moramo (seveda v dogovoru z bodočimi starši) čimprej opredeliti svojo vlogo, kar bo vplivala na naravo naše vključenosti v vnukovo življenje. Odgovorimo si na vprašanja, kot so: V kolikšni meri si želimo biti vključeni v vnukovo odraščanje in koliko nam to dopuščajo njegovi starši? Koliko časa mu lahko namenimo?

Koliko in kako bomo pomagali novopečenim staršem? Ali bomo redno pomagali pri varstvu vnuka? Kako si predstavljamo svoj odnos z njim? Kako oblikovati tesen odnos z vnukom in prispevati k njegovim življenjskim izkušnjam, ne da bi pri tem vznemirjali njegove starše?

Kako, na kratko, preklopiti s starševstva na staro starševstvo?

Pravzaprav je to zelo preprosto. Če sprejmemo dejstvo, da nismo neposredno odgovorni za to, v kakšnega človeka se bo razvil naš vnuk, kot nas je to skrbelo pri lastnih otrocih, je pravzaprav pravo olajšanje vedeti, da breme vzgoje ni na nas. In da nam naša nova vloga prinaša le nekatere, ne tako zelo pomembne odgovornosti in skrbi.

- Ne govorite vsemu svetu, da boste postali dedek oziroma babica. Čeprav ste počaščeni, ker sta vam bodoča starša razkrila to skrivnost, upoštevajte njuno željo oziroma ju vprašajte, kdaj lahko novico sporočite prijateljem. Včasih so razlogi za odlašanje tehtni (skrbi prve nosečnosti, težave, povezane z nosečnostjo, itn.) Zelo verjetno bosta z obveščanjem želela počakati do konca prvega trimesečja. Potrpite.

- Ne vtikajte se v izbor imen. Izbire sodobne generacije so drugačne od vaših. Če vam povedo, da bodo vašemu vnuku dali eksotično ime, se ne zgražajte; vaš odziv naj bo pozitiven.

- Pomnite: čeprav ste že izkusili vzgajanje otroka ali otrok, je zdaj vaš odrasel otrok tisti, ki je odgovoren za vzgojo svojega otroka, torej vašega vnuka. Niste vnukovi starši; vse, kar lahko storite, je, da svojega otroka opazujete, kako med učenjem starševskih spretnosti morda dela drobne napake, vendar jih ne komentirajte, razen če vas zaprosi za mnenje.

V nasprotnem primeru mnenje zadržite zase, pa če je to še tako težko. Ne podlezite skušnjavi primerjanja svojega pristopa k vzgoji in pristopa, ki ga ubirajo vaši otroci. Izkušnje delite le, če vas za to prosijo, dvome, pomisleke in skrbi pa izražajte previdno, taktično. Ne presojajte, ne primerjajte in ne obsojajte!

- Obiski vnuka naj bodo usklajeni z urnikom staršev. Družino obiščite takrat, kadar to želijo, ne pa takrat, ko se vam zahoče njihove družbe. Dedki in babice sicer menijo, da je njihova naravna pravica, da se "oglasijo" na obisku, kadarkoli se jim zahoče. Bolj daleč od resnice ne bi mogli biti. Preden okupirate celo hišo, se posvetujte s starši.

Koliko vaše navzočnosti je zaželene in kje je meja nadležnosti? Tudi nenehna "koristnost" ni vselej zaželena: sami nemara menite, da s čiščenjem kuhinje pomagate, toda vaša hči – ali snaha – to lahko jemlje kot kritiko njenih sposobnosti ali celo vtikanje v gospodinjstvo. Pomagajte raje tam, kjer zares potrebuje pomoč, oziroma ji ponudite možnost, da si odpočije (pazite otroka, uspavajte ga itn.).

- Ne domišljajte si, da ste pediater ali psiholog ali da celo veste več kot starši. Odkar ste vzgajali svoje otroke, se je veliko spremenilo. Namesto da se greste strokovnjaka, se raje podučite o novostih.

- Ne kupujte, preden ne dobite soglasja staršev. To, o čemer vi menite, da malček potrebuje, morda ni tisto pravo, s tem pa zlahka povzročite slabo voljo. Stvari – igrače, oblačila – kupujte v dogovoru s starši in jim ne oporekajte, če menita, da, denimo, prevelike količine igrač pomenijo razvajanje. Upoštevajte njuno željo. Dobro palčno pravilo je: ne nosite daril, ne da bi zanje vedeli starši in se z njihovo smotrnostjo tudi strinjali.

- Zapomnite si, da zdaj pravila postavljajo vaši otroci in ne vi – in ta pravila upoštevajte, čeprav se z njimi ne strinjate! Čas za spanje, hranjenje in kopanje, kako bo otrok oblečen in s čim se bo igral – vse te odločitve pripadajo staršem.

- Ne kritizirajte truda, ki ga vaš otrok ali njegov partner vlaga v starševstvo. Če ni ogrožena vnukova varnost, zdravje ali čustvena dobrobit, namesto kritike raje dajte pohvalo. Vaš cilj mora biti sooblikovati srečno in ljubeče okolje za vašega vnuka, ne pa takšnega, ki je prežeto z zamerami ali s prizadetostjo.

- Pomembno je, da na prihod malčka primerno pripravite tudi svoj dom. Prostor, kjer se boste z njim zadrževali, mora biti varen in primeren za igro.

- Če živite daleč, ohranite stike z vnukom. Sodobne oblike komuniciranja so to zelo poenostavile.

- Izkoristite prednosti interneta in drugih sodobnih tehnologij, ki povezujejo tudi na daljavo.

- In naposled, najpomembnejše, kar si velja zapomniti, je, da otroku izkazujemo ljubezen. Ves čas.

KAJ PA NAŠI OTROCI?
S prihodom vnukov se spremeni marsikaj, samo ena pa se zagotovo ne: naši otroci nas še vedno potrebujejo. Morda za tolažbo. Morda za pomiritev. Nemara potrebujejo pomoč ali zagotovilo, da so spremembe, ki se dogajajo, nekaj normalnega, tako med nosečnostjo kot po porodu in med odraščanjem njihovega otroka.

Vse to je priložnost, da se z njimi še posebno zbližamo in hkrati ustvarjamo trdno čustveno osnovo za odnose z vnuki. Pri tem pa imejmo ves čas v mislih naslednje: to, kar mi želimo svojim vnukom, je v primerjavi s tem, kar jim želijo njihovi starši (naši otroci), drugotnega pomena.

Ne obremenjujte se z vzgojo malčkov, ampak raje s tem, kako boste kakovostne odnose ohranili tudi na dolgi rok. Morda je najpomembnejša stvar, ki jo lahko storite kot novopečeni dedek ali babica, da svojemu otroku poveste, kako dobro opravlja starševske dolžnosti in kako ste nanj ponosni.

FAVORIZIRANJE
Večina starih staršev z več vnuki sicer trdi, da imajo vse enako radi, in vendar utegnejo imeti otroci občutek, da so eni bolj in drugi manj priljubljeni. Ti občutki včasih zavajajo, včasih pa so resnični.

Če že, si stari starši navadno najljubšega vnuka ali vnukov ne izberejo namenoma, ampak tako nanesejo okoliščine. Po več vnukih se denimo končno rodi vnukinja, morda eden od vnukov živi znatno bližje kot drugi itn. Včasih pa za to, da nam je en vnuk bolj pri srcu kot drugi, pravzaprav ni pravega razloga: tako pač je in za to nič ne moremo.

V otroških očeh pa tovrstne razlike še posebno pridejo do izraza v času obdarovanja: en vnuk denimo dobi premišljeno in skrbno izbrano darilo (izrazito tehnični tip otroka na primer set za ustvarjanje), drugi pa nekaj preprostega, generičnega (na primer čokolado ali rokavice). Do prepirov in zamer prihaja tudi zaradi količine in kakovosti časa, ki ga stari starši namenjajo posameznim vnukom.

Zaradi favoriziranja lahko med otroci pride do prizadetosti in rivalstva, s tem pa potencialno do hujših posledic v obliki (med)družinskih sporov in nesporazumov. Pri tem stopi v ospredje vloga staršev: dedkom in babicam svojih otrok morajo pojasniti, kaj favoriziranje sporoča otrokom in kako se pri tem počutijo. Skupaj naj poiščejo rešitev, kako doseči, da se bodo vsi otroci počutili enako ljubljene.

PREDVSEM PA: UŽIVAJTE V VNUKIH
Ne glede na napisano je pomembno predvsem eno: uživajte v novi vlogi. Neobremenjeno bodite dedki in babice, sprostite se, saj ste rešeni vseh tesnob in odgovornosti dejanskega starševstva. Ohranite dobre odnose s svojimi otroki in ne poskušajte biti nadomestni starši svojih vnukov. Čeprav so odnosi med starimi starši in vnuki drugačni od odnosov med starši in otroci, ohranite ljubeč odnos z obojimi.

Tesna vez z vnukom traja vse življenje – s to povezanostjo pa gredo z roko v roki tudi izkušnja ljubljenosti in sprejemanja, občutek varnosti in topline, zgodovinski občutek družine in dober zgled za prihodnost. Vse dobro, česar ste se doslej naučili, lahko prenesete odraščajočemu vnuku. In nekega dne bo on svoje izkušnje prenesel na naslednjo generacijo …

Neža Žigon

S prihodom vnukov se spremeni marsikaj, samo ena pa se zagotovo ne: naši otroci nas še vedno potrebujejo.

Morda je najpomembnejša stvar, ki jo lahko storite kot novopečeni dedek ali babica, da svojemu otroku poveste, kako dobro opravlja starševske dolžnosti in kako ste nanj ponosni.

Čeprav ste že izkusili vzgajanje otroka ali otrok, je zdaj vaš odrasel otrok tisti, ki je odgovoren za vzgojo svojega otroka. Izkušnje ali mnenje izražajte le, če vas za to prosijo.

Vaš cilj mora biti sooblikovati srečno in ljubeče okolje za vašega vnuka.

KAJ IMAJO RADI MALČKI – IN KAJ POTREBUJEJO?
- Otroci potrebujejo strukturo in občutek varnosti. Dajte jim vedeti, da ste vi tisti, ki ste v odnosu odrasli. To počnite nežno in ljubeče, vendar odločno.

- Otroci so sposobni kakovostnih odnosov z drugimi že veliko prej, kot si mislimo. Odnos z vnukom prilagodite njegovi starosti in ga obravnavajte kot vsakega drugega človeka.

- Telesni stik je nenadomestljiv. Vnuka pestujte, ga ljubkujte, objemajte in mu drugače izkazujte nežnosti.

- Malčki imajo radi prijetne glasove in zvoke: nežno prepevanje poskrbi za občutek pomirjenosti in povezanosti. Več ko vnuku govorite in pojete, hitreje si bo zapomnil zven vašega glasu in hitreje se bo nanj odzval s svojimi glasovi.

- Otrokom je všeč, če jim beremo. Branje je ena od oblik tkanja vezi med nami in otrokom. Obenem otrok razvija občutek za poslušanje, razumevanje in jezikovne spretnosti. Izberite zgodbe in pesmi, prilagojene njegovi starosti, take, ki z veliko pisanimi slikami poudarjajo moralne vrednote. Ko je vnuk starejši, se lahko o zgodbi tudi pogovorita.

PREVIDNO Z NASVETI
Ker so vnukovi starši vaši otroci in ne vi, se zavedajte svojih meja. S pretiranim soljenjem pameti lahko spodkopljete samozavest novopečenih staršev ter jim vzbujate občutek, da se vmešavate v njihov trud in dvomite v njihove sposobnosti.

Da ne boste po nepotrebnem spodbujali zamer in hude krvi, jim dajte nasvete samo takrat, ko vas zanje prosijo. Šele ko bodo začutili, da so vaši nasveti dobronamerni, se bodo sprostili in bolj cenili vašo vlogo.

DOBRO JE VEDETI:
- Z vnukom preživite čimveč časa oziroma vsaj toliko, kolikor utegnete in kolikor vam dovolijo/omogočijo njegovi starši. Če imate vnukov več, poskrbite, da boste z vsakim preživljali kakovosten čas tudi ločeno. Ne favorizirajte enega vnuka pred drugim(i).

- Bodite del vnukovega življenja: seznanite se z njegovimi konjički in vsakodnevnimi dejavnostmi. Tako mu boste lažje prisluhnili in se z njim pristno pogovarjali.

- Otroku več pomeni čas, ki mu ga namenite, kot darila, ki mu jih prinašate. Počnita skupaj zabavne stvari, berita, pogovarjajta se, počnita nekaj, kar vama bo dolgo ostalo v spominu.

- Stari starši so navadno štirje. Ne borite se za otrokovo pozornost in ne tekmujte, kdo bo pogosteje na obisku ali pri kom bo vnuk pogosteje prespal, saj od tega nima koristi nihče – še najmanj pa vnuk, ki se počuti razpetega na dve strani.

- Bodite dober zgled. Naj vnuk vidi, da svojo modrost in izkušnje uporabljate na ljubeč način. Prek dobrih odnosov z njim in z njegovimi starši mu dajete popotnico za čas, ko bo tudi sam postal starš.

- V vnuku vzbujajte občutek, da je zaželen in nekaj posebnega. Kadar sta skupaj, naj bo deležen vaše nedeljene pozornosti. Imejta svoje igre, svoje šale, svoje dejavnosti – takšne, ki jih poznata in razumeta samo vidva.

- Vse načrte, ki jih imate v zvezi z vnukom (nakupi, izleti itn.), najprej preverite pri starših. Bodite pripravljeni na popuščanje in prilagajanje. Tokrat ste namreč v drugem planu.

- Bodite prilagodljivi, razumite izbire in odločitve svojih otrok. Starševski slogi so drugačni od tistih iz vaše preteklosti.

- Nič ni narobe, če včasih rečete ne, ker imate druge, pomembnejše opravke. Varovanje vnuka, če res ni nujno, lahko počaka, če ste se odločili, da potrebujete čas zase. Razvajajte se telesno in duševno ter bodite pozitiven zgled za staranje.

Starši imajo vso pravico vzgajati otroka, kot želijo, čeprav se z nekaterimi njihovimi odločitvami ne strinjamo. Če otrok zaradi tega ni zdravstveno ali čustveno ogrožen, stopimo korak nazaj in se ne vmešavajmo. Ponujanje pomoči je eno – prestopanje meje v gospodovalnost pa nekaj povsem drugega.