|  K temule pisanju me je vzpodbudil komentar v enem članku, ki se je glasil: Ta članek se me je dotaknil. Vendar me zanima, zakaj več ljudi ne razmišlja pozitivno, ker bi bilo manj nasilja in vseh ostalih negativnih stvari?
Mi je prijatelj nekoč rekel, da je v bistvu negativna novica še najbolj pozitivna novica, če se te dotakne. Tudi zgodba o trpljenju postane pozitivna v trenutku, ko se nekoga dotakne in lahko ta v svojem življenju spremeni tisto, kar drugemu povzroča trpljenje.
Če pišeš in govoriš na primer o lakoti v Afriki, je to pač novica. Torej, če poveš, da je nekdo lačen, je to negativna novica, ki si jo nekomu posredoval.. Če pa zraven pokažeš še sliko umirajočega otroka, je vse skupaj videti še bolj grozno.Vendar, če to vidi veliko ljudi, se mogoče v marsikomu vzbudi čut za pomoč tem ljudem. Torej je takšnih negativnih novic premalo.
Ko so mediji pisali o ptičji gripi, ki pa je bila samo na Kitajskem, torej daleč od nas, smo prebrali novico, ampak smo jo samo prebrali. Zdaj, ko to prihaja v Evropo, pa smo se zganili tudi mi. Vsak dan prebiramo, kaj je novega na tem področju. Če bi bilo takšnih novic več že prej in bi ljudje več razmišljali, da lahko to pride tudi v Evropo, bi se verjetno marsikatera inštitucija prej zganila in skušala pomagati ta virus zajeziti že na Kitajskem. Kriva je tudi Kitajska, ki je veliko tega tudi prikrivala, namesto, da bi povedala svetu kaj se dogaja in tudi zaprosila Mednarodno zdravstveno organizacijo za pomoč. Ampak to bi bila negativna propaganda za Kitajsko, so si mislili Kitajci, čeprav bi kasneje uvideli, da so sprožili pozitivno novico. Ali pa tudi ne, kajti če bi bila bolezen pravočasno premagana, ne bi več o tem razmišljali na ta način.
|
NE ZAMUDITE
Negativno je lahko pozitivno
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 2. januar 2006 @ 09:26 CET
s svojim prispevkom si se dotaknil aktualne teme. Povejmo slabo novico, da bomo lahko nekaj storili, da ji bo sledila dobra novica. Tudi do slabih novic imamo pravico, saj le-te v nas vzbujajo občutke človečnosti in solidarnosti, skratka občutek dolžnosti, da storimo za bližnjega kaj dobrega.
Ob slabi novici, ki se nas je dotaknila, kažemo ljudje človeško višino ljubezni do drugega. Vsaka taka izkušnja je dopolnilo samega sebe. Človek uresničuje pretresljivo dejstvo. V erosu prebiva najlepše in najstrašnejše. Prinaša nam nebesa in pekel, ali z drugimi besedami življenje in smrt. Človek je nenehno v stiski. Kar se slabega dogodi drugemu, se človek boji, da bi se njemu. Vse je zelo preprosto razložljivo. Človek podlega raznim stiskam, bodisi stiski lakote požrešnosti po posesti stvari, stiski sovraštva in gospodovalnosti ter še bi lahko naštevali; ob vsem tem pa ima tudi dovolj poguma, da zida stavbo ljubezni, ki pomeni nesebično žrtvovanje za drugega. Čeprav človek živi na tirnicah v boju za obstanek, se ga slaba novica ali nesreča drugega dotakne in ga prizadene in ob tem je pripravljen nekaj pozitivnega narediti za drugega. To občutenje sočutja ali solidarnosti do bližnjega dobi vedno vzgib v erosovi vrednoti, ki jo nosimo v srcu, to je v dobroti.
Negativna novica je vedno novica, obrnjena na nasprotno stran dobri novici. Pred slabo novico dobra novica molči. Potreben je majhen postanek slabe novice, premislek in že zaživi dobra novica v vsej človeški veličini. Z masovnimi občili se slabe in dobre novice spreminjajo v člen mase, ki ljudi slabijo ali jim hkrati dajejo osebno moč. Slaba novica pridobi v ljudeh pogum, da se izravna z dobro novico. To izravnavo bi lahko pripisali srčni kulturi, dobroti, omiki in plemenitosti srca. Oglejmo si samo nedeljsko večerno oddajo na TV in videli bomo koliko pomoči namenjajo ljudje potrebnim v akciji »iskrice v očeh«. Ta oddaja najbolj nazorno podkrepi Igorjevo trditev, da je v slabi novici tudi dobra. Novica o stiskah ljudi je slaba, hkrati pa nam dobrodelna akcija vzbudi pozitiven, žlahten in osrečujoč občutek, ki odseva dobrohotnost, velikodušnost, sočutje in resnično dobroto ljudi.
Slaba novica je bila tudi, ko je začel odpovedovati na Pozitivkah računalniški sistem. Takoj za to slabo novico je sledila dobra novica, da so bralci s prispevki pomagali k ozdravitvi računalniškega sistema. Če slabe novice ne bi izvedeli bralci, tudi pomagati ne bi mogli. In tako je z vsemi novicami. Slaba novica je orodje, s katerim problem začne občevati z okolico in se po stiku z ljudmi rešuje. Potreba po odpravljanju uničujočih dejavnikov (naravnih nesreč, stisk ipd) pa rodi bojevnike in pogumneže, ki se s težavami spoprimejo in problem iz čiste dobrote tudi včasih bolj uspešno včasih malo manj uspešno, vendar ga rešujejo.
Mislim, da to nenehno človeško nihanje med nadčloveško in podčloveško nižino s človeškim srčnim utripom že sega v božje območje ali območje človekove popolnosti, h kateri je usmerjen razvoj duha, ki se dviga nad zaprtostjo materije, med neskončnim uprtim v prihodnost ter obrnjenim na zemljo in njeno preteklost. Človek raste po namenih svojega delovanja in ravnanja in usoda človeka je, da bo čedalje bolj iskal besedo in dejanje, ki izhaja iz srca in vzpostavljal zvezo s sočlovekom tudi na področju solidarnosti, prijateljskih in prisrčnih vezi s sočlovekom. Človek z bogastvom svojih dejanj izravnava tudi revščino svojega delovanja zato se na slabo novico, odziva z dobro novico, ki pomeni njegovo pozitivno dejanje. Na eni strani deluje aparat dehumanizacije ali razčlovečenja človeka, na drugi pa se odziva izravnalna sila, ki si vzame čas in posluh za človekovo sožitje. Najpomembnejše je osebno srečanje človeka s človekom in spoznanje, da si med seboj delimo in namenjamo na slabe novice tudi pozitivne novice o tem ali onem osrečujočem dogodku. Simon Gregoričič je napisal v svoji pesmi: »Srečen ni, kdor srečo uživa sam." Ta čudež pomnoženja lastne biti osrečiti tudi druge pa naj bo čimbolj pogosto dejanje v naših medsebojnih odnosih. To si lahko iz srca želimo tako sebi kot drugim v novem letu, v katerega smo vstopili: Bodimo dobri!
Na slabe novice se odzivajmo z dobrimi dejanji, na negativne misli se odzivajmo s pozitivnimi mislimi!
Negativno je lahko pozitivno
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 2. januar 2006 @ 09:56 CET
Se zelo strinjam s tabo, Igor!
K delovanju nas navadno prisili nekaj negativnega, tragičnega...V lagodju in brezskrbnosti se človeštvo , žal, ne razvija, ampak celo nazaduje. To se še najbolj opazi v medsebojnih odnosih; Če recimo sosedu zgori hiša, mu takoj priskočijo na pomoč vsi sosedje, čeprav je bil prizadeti sicer z vsemi nenehno skregan. A zakaj je prej moralo priti do tragedije, da so se odnosi nato lahko izboljšali?
Veliko več se naučimo oz. veliko bolj (duhovno, osebnostno...) napredujemo tudi, če smo sami kakorkoli prizadeti - bolezen, nesreča, izguba drage osebe in na splošno boleča izguba nečesa... Vendar pa so te danosti lahko tudi "dvorezen meč" - nekoga okrepijo, drugega uničijo.
Spomnim se - ko sem še zahajala v kolonijo na morje, kjer sem bila vzgojiteljica skupini šolskih otrok - da smo vzgojitelji imeli slogan "KAR NAS NE UBIJE, NAS OKREPI", ki smo ga prav radi uporabljali tedaj, ko smo enega za drugim zlivali po grlu pire. Posebno moška populacija je to rada počenjala, vzgojiteljice (nekatere) pa smo raje ostajale pri sokih in sladoledu. A bilo bi zanimivo izvedeti, koga od pivcev pivc je to početje "okrepilo", koga pa "uničilo". Mislim, da je uničilo tistega, ki je s pitjem nadaljeval, okrepilo pa tistega, ki je z njim prenehal.
A vse je stvar izbire!
Res bi bilo idealno, da bi človeštvo delovalo pozitivno tudi v ugodnih razmerah - v lagodju in brezskrbnosti. A žal se to ne dogaja - vedno mora priti nekaj nad nas, da nas spravi v pogon. Tudi hladen tuš nas zjutraj bolj poživi kot pa topel. Pa mislite, da se zato po vstajanju tuširamo z ledeno hladno vodo?! Rada bi videla tistega!
Nasploh mislim, da raje zdravimo bolezen kot pa jo preprečujemo. Koliko energije gre tako v nič! Koliko dobrega bi lahko storili z njo! Tako pa nas mora najprej nekaj "kresniti po glavi", preden se zganemo. Vsaj večina. Ljudje, ki so že prebujeni in točno zaznavajo, kaj se dogaja, pa so itak podobni vpijočemu v puščavi, ki ga nihče ne sliši, pa če še tako vpije na pomoč.
Zato mislim, da najbolj pametno ravna tisti, ki se uči iz tujih napak. Opazuje, razmišlja, primerja, ugotavlja, preizkuša in se odloča. Skratka - uči se iz zgodovine! Človeštvo na splošno pa se, na žalost, iz zgodovine ničesar ne nauči. Bojim se, da bo tu veljal malo prirejen rek "KAR NAS UBIJE, NAS NE OKREPI"!
Povprečnež uči se iz svojih napak,
iz tujih napak rad uči se razumnež.
Nič ne nauči iz napak se bedak -
naprej še ostaja bedak in neumnež.
***
Življenje polno je težav, saj skoznje se učimo!
Sami moramo spoznati, zakaj jih doživimo!
Če prevzameš odgovornost, jih lahko spremeniš
in le po svojih predstavah v prihodnosti živiš.
***
Razmišljati pomeni - ves čas odgovore iskati
na vprašanja, ki sam sebi si prisljen jih dajati.
Zato je važno, da le prava vprašanja si zastavljaš,
saj usodo svojo s pravimi odgovori upravljaš!
***
Le kako naj šola nas nečesa nauči,
če pa za napake nenehno nas kaznuje?!
Vsaka kazen le občutek krivde v nas vzbudi -
le kdo na tak način se rad izobražuje!?
***
Brez akcije učenje ni učenje -
le akcija učenju da življenje!
Če te uporaba znanja ne zanima,
si na istem kakor ta, ki znanja nima!
***
Res je - učimo se skozi trpljenje,
a tudi skozi radost in mišljenje!
***
Bolje, da o več stvareh človek nekaj ve,
kot pa le o eni zadevi čisto vse!
***
Misli so iz knjige "VERZI ZA TKANJE VEZI MED LJUDMI"
Lep zaključek praznikov vsem
Ljuba Žerovc
Negativno je lahko pozitivno
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 2. januar 2006 @ 10:35 CET
ob tisti zgodbi, ko sosdu zagori hiša in mu vsi pomagajo, čeprav je bil s sosedi prej skregan, se spominjam neke osebne zgodbe izpred davnih let. Kjer sem pred 25 leti stanovala, sem imela soseda, ki je pod moje okno spalnice na dvorišču namestil psa tik za dvoriščno ograjo ob glavni cesti, da je pes na vsak mimoidoči avtomobil ali mimoidočega pešca, lajal. Cele noči ni bilo miru. Nato sem sosedu rekla, da naj premesti psa kam drugam, kjer bo imel sam pes bolj ponoči mir in tudi jaz, da bi rada ponoči spala, ne pa da me kar naprej zbuja pasji lajež. Sosesd mi je to zameril in me označil, da nisem ljubiteljica živali, ker pasjega laježa ne prenašam. Bil je užaljen. Nehal me je pozdravljati. Nato je bil v Posočju hud potres, ki je spravil vse stanovalce v Kopru iz hiše. Tedaj me je sosed prijazno nagovoril in pozdravil. Začutil je potrebo, da smo vsi složni, če pride do hujšega. Zanimivo je, kako stiske ljudi skupaj povežejo in se presežejo prejšnje zamere.
Še naprej lepe praznike
Tatjana
Negativno je lahko pozitivno
Prispeval/a: ljudmil dne torek, 3. januar 2006 @ 03:47 CET