V mračni, vlažni ulici
osamljenega mesta,
preveva me občutek -
kot nekdaj rodna cesta.

Kot da želi povedati
zgodbo njenega življenja,
radosti, veselja,
skritega trpljenja.

Zidovi, kot zidovi – zdi se
da med njimi ni razlike,
a ko stopim skoz ožine
njih pestre so odlike.


Ponekod so ulice
kot pav zaverovane,
zopet druge srčne, sladke,
z ljubeznijo postlane.

Mesto mojih korenin
se zdi kot da žari,
v meglicah skriva svoj napuh
ko zjutraj se budi.

Darinka Šajn