|    Piše: Nina Medved v novi Vivi www.viva.si 
  
 Več kot enkrat sem naletela na podobno zgodbo: "Groza me je, ko vidim, da 
sem čedalje bolj podobna mami. Počenjam prav to, kar sem kot otrok pri njej najbolj 
sovražila. Večkrat sem se že zalotila, da sem se s svojim otrokom pogovarjala 
s tonom, s kakršnim je mama v meni vedno vzbudila občutek krivde. Rada bi se pogovorila 
z mamo, a že vnaprej vem, da bom naletela na kritiko in zamere."
 DRUŽINA IN KARMA 
  Razreševanje odnosov je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati najtežja 
  naloga v posameznikovem življenju. Lažje se je umakniti od izvorne družine ali 
  se raziti s partnerjem, kot se spopasti s problemi. "Saj boš našla drugega," 
  svetujejo prijatelji. Toda v naslednjem partnerskem razmerju se težave ponovijo. 
  Zato se sprašujemo: "Zakaj se vedno zaljubim v napačnega?" Ker je 
  nekaj zelo narobe z nami, z našimi vzorci čustvovanja - te pa so nam v nevidno 
  skrinjico podzavesti zapakirali naši predniki.
  >Namesto, da bi postali žrtve svoje družine, moramo prevzeti odgovornost za 
  svojo karmo. Po inkarnacijski teoriji se rodimo v družino, ki najbolj ustreza 
  naši karmi. Torej si starše, brate in sestre, partnerja, otroke itn. izberemo 
  sami. Odnos, ki ga imamo z njimi, je posledica naših preteklih odnosov. Člani 
  naše družine so duše, ki smo jih srečevali v prejšnjih življenjih in s katerimi 
  smo si bili zelo blizu. Le kako lahko kar tako zapustimo ali pozabimo človeka, 
  s katerim smo v več življenjih oblikovali bližino? Naš odnos moramo razčistiti 
  tukaj in zdaj. 
 
Karme ne moremo zanikati, zato pred problemi ne moremo pobegniti. Usodo lahko 
  spremenimo samo, če se dejavno vključimo v proces čiščenja družinske verige. 
  S tem, ko rešujemo zdajšnje težave, obenem razrešujemo zaplete iz prejšnjih 
  življenj, lastno in družinsko karmo. Naši potomci, a tudi naši predniki, nam 
  bodo za to zelo hvaležni.  
VZORCI, KI LAHKO ZAGRENIJO ŽIVLJENJE VEČ GENERACIJAM 
  Če v družini pride do kršitev zakonov narave - nasilje, zloraba, skrivna ali 
  prepovedana ljubezen, skrivni ljubimci, umori - in teh problemov ne razrešijo 
  njihovi povzročitelji, se negativne vsebine prenesejo na poznejše generacije.. 
  Prenos poteka na nezavedni ravni, zato nad svojim ravnanjem pogosto nimamo nadzora. 
  Tudi naši starši bi najbrž ravnali drugače, če bi le vedeli, kako. 
Nekaj najpogostejših razlogov za zaplete v družini: 
1. Starši v otroka projicirajo lastne želje in ambicije 
  Takšen otrok ne bo zmožen živeti svojega življenja, saj bo razdvojen med lastnimi 
  potrebami in potrebami staršev. Če bo ubral svojo pot, ga bodo starši označili 
  za neposlušnega in nehvaležnega. "Najraje bi se mu odpovedal. Sramota za 
  družino," o svojem sinu pove razočarani oče. Nihče pa se ne zaveda, da 
  so "črne ovce" v družini pravzaprav nedolžne žrtve, ki so se uklonile 
  pod težo bremena staršev. 
2. Otrok je nadomestni partner enega od staršev  
  Veliko odraslih ima težave s partnerstvom zato, ker so bili kot otrok ljubljenci 
  enega od staršev. Takšen otrok ne more odrasti, saj bo njegova ljubezen podzavestno 
  usmerjena v očeta ali mamo. Ženske, ki so imele v otroštvu intimno razmerje 
  z očetom, so navadno velike zapeljivke, hitro se zaljubijo, vendar s partnerjem 
  ne znajo ustvariti bližine in zaupanja. Njihov odnos temelji na spolnosti, zato 
  so v ljubezni vedno znova razočarane. 
3. Konflikti med staršema 
  Problemi v družini zavirajo otrokov razvoj, kar se kaže v učnem uspehu, obnašanju, 
  boleznih … Otrok izraža konflikte svojih staršev. Že odkrit pogovor med staršema 
  lahko odpravi motnjo pri otroku. 
4. Starši zatirajo svoja čustva 
  Anjin primer kaže, kako otroci izražajo zatrta čustva svojih staršev: Anja se 
  je pogosto brez posebnega razloga razjezila na moža. Toda ni se zavedala, da 
  to obnašanje pravzaprav sploh ni bilo njeno, ampak je čustvo prevzela od matere. 
  Ta je bila jezna na svojega nasilnega moža, vendar je vso jezo in gnev zadrževala 
  v sebi.  
5. Družinske skrivnosti 
  Sem spadajo skrivna razmerja, splavi, nepriznani otroci itd., torej vse, kar 
  je v družini ostalo zamolčano. Družinske skrivnosti so kot paraziti, ki razjedajo 
  družino od znotraj in se kot prekletstvo prenašajo iz roda v rod. Neizrečeno 
  ima veliko moč; pomembno je, da povemo, kar je bilo prikritega, ali nemudoma 
  pretrgamo svoje skrivno delovanje. V primeru prikritega splava se utegne celo 
  primeriti, da se bo najmlajši otrok v družini povezal z dušo umrlega otroka, 
  kar utegne pri njem povzročiti depresijo, bolezen ali celo samomor.  
OTROCI SO NAŠE OGLEDALO 
  Nedavno sem v parku srečala očeta, ki se je odločil, da njegov malček ne bo 
  jedel sladkarij. Zakaj se ni najprej odločil, da bo sam nehal kaditi? 
  Vzgoja otroka je zelo majhnega pomena v primerjavi z zgledi in življenjskim 
  slogom, ki jih otrok povzame po starših. Namesto vzgojnih priročnikov bi bilo 
  bolje pisati in prebirati priročnike za prevzgojo staršev.  
 
Zakaj sem v celoti na otrokovi strani? Ker je otroška ljubezen brezpogojna. 
  Otroci se zelo hitro poistovetijo z bolečino, krivdo in težavami drugih. Tako 
  kot luna vpija svetlobo, otrok pooseblja svojo okolico (Luna je v astrologiji 
  povezana s podobo staršev, z našo preteklostjo in podzavestjo). Otrok bi naredil 
  vse, da bi osrečil ljudi, ki so mu blizu. Naj starši še tako trpinčijo otroka, 
  otrok jim bo še vedno zvest. V tej svoji zvestobi pa si bo komaj dovolil, da 
  bi živel drugače od staršev. Spomnimo se samo mita o Ojdipu, ki je bil žrtev 
  nemoralnega delovanja staršev in je na koncu tudi sam zagrešil krivico.  
 
Travma nas povezuje z našimi temnimi platmi, ki jim kaj hitro podležemo. Toda 
  na voljo nam je izbira. Otrok, ki so ga v otroštvu nenehno pretepali, bo po 
  vsej verjetnosti postal nasilen človek. Če pa bo prepoznal družinsko karmo in 
  se odpravil na tako imenovano Sončevo pot - pot ozaveščanja in samouresničitve 
  - ima veliko možnosti, da se osvobodi preteklosti in naposled zaživi lastno 
  življenje.  
KAKO OZDRAVIMO RANE? 
  Ker je družinski odnos osnova za vse poznejše odnose, od partnerskih do poslovnih 
  in celo političnih odnosov, se z zdravljenjem družinskih vezi ukvarjajo različne 
  terapevtske metode: družinska postavitev, družinska in zakonska terapija, transakcijska 
  analiza, karmična diagnostika, psihološka astrologija itd. Skupni cilj vseh 
  je prepoznati vzrok problema, ugotoviti, kako posamezni problemi vplivajo na 
  nas, in na novo oblikovati naše vedenje.  
Družinska in zakonska terapija 
  Terapija, ki se ukvarja zgolj s posameznikom, ne more prodreti v bistvo problema. 
  Zato družinska terapija obravnava posameznika v kontekstu družine.  
  Irena in Mitja sta se po več letih neuspešnega zakona odločila za terapijo. 
  Ko sta se spoznala, sta bila neskončno zaljubljena in kmalu sta se odločila 
  za poroko. Ko je zaljubljenost minila, sta se znašla v začaranem krogu vzajemnega 
  obtoževanja, ljubosumja in neizpolnjenih pričakovanj. Kaj se je zgodilo? Ob 
  terapevtovi pomoči sta Irena in Mitja začela prepoznavati svoje travme iz otroštva. 
  Spoznala sta, da sta v razmerje stopila vsak s svojimi neizpolnjenimi željami 
  iz otroštva. Od partnerja sta pričakovala, da bo končno zadovoljil te potrebe 
  in tako zacelil rane. Ker se to ni zgodilo, sta se razočarana nad zakonom čedalje 
  bolj odtujevala. Terapija jima je pomagala vzpostaviti zdrav, prijateljski intimni 
  odnos. 
Družinska postavitev po Bertu Hellingerju 
  Družinska postavitev je metoda, ki jo je razvil nemški avtor in terapevt Bert 
  Hellinger. Ob pomoči te tehnike terapevt v zelo kratkem času ugotovi, kje so 
  prave korenine posameznega problema.  
  Družinska postavitev poteka približno takole: postavljavec izbere udeležence 
  terapevtske skupine, ki bodo predstavljali njegovo družino - očeta, mamo, brata, 
  stare starše … in njega samega. Posameznike razporedi po prostoru, glede na 
  to, kakšna je bila njihova vloga v družini. Tako razporejeni udeleženci začnejo 
  podoživljati situacijo v pacientovi družini. "Ne vem točno, kaj se je zgodilo. 
  Nenadoma sem izrekla kletvico, ki je sama sploh ne uporabljam," je povedala 
  Tanja, ki se je udeležila te terapije. "Prav nič prijetno mi ni bilo; lahko 
  si mislim, kako se je v tej družini počutila mama, ki sem jo predstavljala." 
  Šele na koncu se postavljavec postavi na mesto, kjer je prej stal njegov "predstavnik", 
  in vnovič razporedi člane družine tako, da vsakdo dobi svoje mesto v družini. 
  Med udeleženci je takoj začutiti olajšanje. 
Šamanizem 
  Veliko novodobnih zdravilcev in terapevtov v svoji praksi uporablja šamanske 
  tehnike zdravljenja (ples, petje, bobnanje, stik z naravo), vizualizacijo in 
  afirmacije. Zelo priljubljena je huna, starodavna polinezijska filozofija življenja, 
  iz katere se je razvil havajski šamanizem. Havajski mistiki so verjeli, da vzroki 
  disharmonije segajo daleč nazaj v zgodovino naše duše in naših prednikov. Prek 
  ezoteričnih ritualov so se povezovali z družinskimi duhovi, da bi znova vzpostavili 
  harmonijo in zdravje.  
 
Dandanes izvajajo različne iniciacijske procese, pri katerih se posameznik 
  energijsko poveže s predniki ter sprosti od njih prevzete čustvene blokade in 
  omejevalna prepričanja. Čeprav lahko po končanem obredu pride do konfliktov 
  (na dan pride veliko negativnega), se ustvari osnova za izboljšanje odnosov. 
Astrologija 
  O naši družinski dinamiki nam bo največ povedala 4. hiša. Mario Baar, psihološki 
  astrolog: "Planeti v 4. hiši govorijo o izkušnjah, vplivih in dogajanjih, 
  ki so značilna za posamezno družinsko okolje. V 4. hiši je 'doma' Luna, ki naj 
  bo dobro aspektirana, kajti dom in družina naj bi bila zatočišče pred zunanjimi 
  težavami, družbenimi dogajanji, poklicnimi ambicijami itn., o čemer govori 10. 
  hiša. Zgodovina družinske dinamike je povezana z IC (Imum Coeli), ki je vrh 
  4. hiše, a tudi z drugima dvema 'vodnima hišama' - z 8. in 12. hišo, ki osvetljujeta 
  problem z vidika globinskega doživljanja partnerstva (8. hiša), in s karmo, 
  ki jo posameznik živi v tem življenju (12. hiša). Težko aspektirani planeti 
  v 4. hiši, problematičen položaj Lune v horoskopu in velika zasedenost s planeti 
  v znamenju Raka, ki so v 'težkem položaju', povzročajo pomanjkanje občutka miru, 
  varnosti, pripadnosti in čustvene identitete v okviru doma in družine." 
OD KOD PRIHAJAMO - KAM GREMO? 
  Z raziskovanjem lastnih korenin bomo spoznali, katere vrednote moramo razviti, 
  katera služba bo za nas najprimernejša in kakšno je naše življenjsko poslanstvo. 
  Nekaj zamisli, kako si lahko pomagamo sami: 
  - Narišite družinsko drevo. 
  - Zapišite najbolj negativne lastnosti matere in očeta (ki so v določeni meri 
  tudi vaše) in razvijajte pozitivne lastnosti. 
  - Preučite poklica svojih staršev; določite, kaj je v njiju slabega in kaj dobrega. 
  Dobre lastnosti očetovega in materinega poklica združite v svoji karieri. 
  - Poslušajte in si pripovedujte družinske zgodbe, pri tem pa prebirajte pravljice 
  in mitološke pripovedke - morda boste v kateri od njih prepoznali svojo družinsko 
  zgodbo. 
Nina Medved 
Zakaj se vedno zaljubim v napačnega? 
Namesto, da bi postali žrtve svoje družine, moramo 
  prevzeti odgovornost za svojo karmo. 
Naš odnos moramo razčistiti tukaj in zdaj. 
Tudi naši starši bi najbrž ravnali drugače, če bi 
  le vedeli, kako. 
Namesto vzgojnih priročnikov bi bilo bolje pisati 
  in prebirati priročnike za prevzgojo staršev.  
Spoznala sta, da sta v razmerje stopila vsak s svojimi 
  neizpolnjenimi željami iz otroštva.  
Viktor Gerkman, klinični psiholog specialist in astrolog, 
  o družini:  
  Pravzaprav je družina abstrakten pojem, v resnici gre za odnose: mati-hči, oče-mati, 
  brat-sestra … Družina je ena sama velika skrivalnica. Vsak otrok po svoje doživlja 
  starše, zato je ranljivost stvar osebne karme; so otroci, ki takoj pozabijo, 
  da so bili tepeni, in otroci, pri katerih to pusti posledice. Iz astrološke 
  karte ne moremo razbrati, katere vzorce svojih staršev je posameznik presegel, 
  saj je to v celoti odvisno njega samega. Razberemo pa lahko materin delež, odnos, 
  to, kako jo je doživljal kot otrok. Toda to doživljanje je lahko tudi precej 
  idealizirano. Zakaj nekateri odrasli nikakor ne morejo vzpostaviti stika s starši, 
  čeprav si to želijo? Ker čutijo, da so starši del njih. To pa je treba preseči.
   |