|    Nisem pravi naslov za tvoje razbolelo srce 
in tudi na hrbtu mi ne piše SOS, 
toda vedno znova se vračaš 
in jaz te vedno znova poslušam, 
pazljivo, z pretanjenimi občutki, 
poslušam z ušesi, ki slišijo nepovedano 
in gledam z očmi, ki vidijo tisto, kar se videti ne da, 
in kapljica moje krvi se odbije od tal. 
In od mene slišiš vedno ene in iste besede, 
nikoli zlagane vedno iskrene, 
brez zloveščnosti in brez predsodkov, 
neglede kako se trudiš zanjo, 
bo luna še vedno na istem mestu, 
in sibirski tigri bodo še vedno ogrožena vrsta. 
In druga kapljica moje krvi se odbije od tal. 
  |