Medtem, ko zunaj kaplja,
prebiram svoje rane,
žalujem za prihodnostjo
s teboj.
Okraden, pozabljen,
hrepeneč se zvijam,
pogrevam minljivost
s teboj.
Ti si moja večnost,
moja neminljiva rana,
moje izgubljeno upanje,
moj največji nemir,
o, Bog
s teboj.
Ko spomin dogori,
ko se izsuši izvir hrepenenja,
takrat kot zmeraj zagrmi
in naliv čustev
napolni globok studenec,
kristalno bistre ljubezni,
s teboj.
Še vedno kaplja,
štopam v posteljo,
brez tebe.
|
Brez tebe, s teboj
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 29. april 2006 @ 12:46 CEST
Vinky, všeč mi je tvoja poezija! Tako divja in strastna je, obenem pa tako neskončno nežna in čuteča!
Malo me spominja na gabrielovo! Da si nista kaj v žlahti?
Hecam se!
Lep dan ti želim
Ljuba
Brez tebe, s teboj
Prispeval/a: vinky dne sobota, 29. april 2006 @ 19:45 CEST
Draga Ljuba, lepa hvala in vse dobro.