Najhujši je vihar,
ki v zaprtem si moči nabira,
bolj kot se vrti,
manjši prostor je v moji glavi
in potem udari ven,
se v tuje glave zaletava,
hrumi,

ko malo se poleže,
vrne se v svojo domovino,
brez počitka,
spet vrti se,
moč nabira,

večkrat hoče ven,
uničevati, razdirati želi,
vse bolj
in nič ga ne ustavi.

Le balonček,
v vesolju,
nepomemben,
prepričan v svoj razum,
nižje se ne da,
le, da se vrti
in grize vse okoli sebe,
ego z vitamini.