Odsev svetlobnih let ponoči,
beli Angel na uho šepeče
in po Božje mi naroči,
da plamen v srcu zatrepeče...
Poslal sem samo zate,
poslal sem samo tebi,
iz angelske je jate,
kot samemu poslal bi sebi...
Na krilih belih nosi,
dolgolaso nimfo nežno,
čisto, kot po prvi rosi,
lahko kot snežinko snežno...
Zadrhtiva ob pogledu,
zadrhtiva v Sveti noči,
kot bi ogenj žgal iz ledu,
ko Angel zadnjikrat naroči...
Ljubil jo boš veke večno,
ljubila ga boš kot mu gre,
živela bosta dolgo, srečno,
saj tvoji dragi Lejla je ime...
|