V tem v korenine
presekanem času,
v tem v korenine
prastarih kultur
presekanem drevesu
sem slišala šumenje
mrtvega vetra,
ki je odnašal
cvetni prah s seboj.

V vsaki tvoji roki
lahko zraste manjše drevo
tvoje nepopolnosti.
Z vsakim premikom koraka
v prostor, ki ga zaseda čas,
lahko iščeš hodnike
in ključe svoje določenosti.
Z vsakim korakom
lahko stopiš v novi čas,
prek mostu starega.


Čez prazen prostor
s korakom čez jarek
brez svojih korenin
ne moreš stopiti
z obliko praznine
in spodrezanih nog.

Slišala sem šumenje
oživljenga vetra,
ki je prinašal
pelod za menoj
in poganjal korak v čas
brezobličnih popolnosti.

Ne sekaj korenin
človeški kulturi,
ne obrezuj s škarjami
duha absolutu,
ne omejuj ga
s svojo naravo.

Ne žagaj veje drevesu,
na kateri poje ptič,
ne pripisuj svoji naravi
modrosti neskončnosti
z odstiranjem odgovorov
svoje končnosti.

…o0o…