| Piše: Ajda Vrhovnik v novih Misterijih, www.misteriji.si
Ponarejena zdravila na spletu - skrita grožnja
Trg ponarejenih zdravil se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Europola iz leta v leto povečuje, spletna prodaja pa je eden glavnih distribucijskih kanalov.
Pojavile so se lažne spletne lekarne, ki lahko s prodajo ponarejenih, neučinkovitih in celo nevarnih zdravil ogrozijo zdravje uporabnikov. O tem, kako jih prepoznamo in se zaščitimo pred tveganim digitalnim nakupom zdravil, smo se pogovarjali s predsednico Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darjo Potočnik Benčič.
Kako v Sloveniji zaznavate in spremljate pojav lažnih spletnih lekarn?
Na lažne spletne lekarne nas opozarjajo naši člani, včasih tudi pacienti. Nimamo nekega sistema načrtnega iskanja. Informacije v obliki prijave pošljemo na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je pristojna za nadzor nad spletnimi lekarnami. Tudi oni se le odzovejo na prijave, ki jih prejmejo od različnih oseb in organizacij.
Kako lahko potrošnik preveri, ali je spletna lekarna zakonita?
Legalne spletne lekarne imajo dovoljenje za izvajanje dejavnosti spletne lekarne, ki jim ga podeli pristojni državni organ, v Sloveniji je to Ministrstvo za zdravje. V državah Evropske unije so vse legalne spletne lekarne označene z enotnim znakom. Ta znak hkrati omogoča neposredno povezavo s spletno stranjo Ministrstva za zdravje, kjer je objavljen seznam vseh spletnih lekarn, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti.
Če bi torej lastnik lažne spletne lekarne ponaredil ta znak, pa ne more spremeniti seznama veljavnih spletnih lekarn na Ministrstvu za zdrave. Seveda so še drugi indici, ki nakazujejo, da gre za nelegalno spletno lekarno.
Kdo pravzaprav stoji za temi stranmi?
To je zelo težko ugotoviti. Morda bi vam lahko dali informacije na JAZMP, če pridejo do lastnikov teh trgovin in kako. Vendar po mojem vedenju pridejo le do nosilca spletne domene, ki ga opozorijo, da na določenem naslovu poteka nezakonito poslovanje. Praviloma takšna domena ugasne. Vendar se z novo domeno in novo podobo nelegalna spletna trgovina-lekarna ponovno pojavi. Praviloma z izboljšano podobo, tako da uporabnik vedno težje loči med legalno in nelegalno spletno lekarno.
Kako lahko prepoznamo ponarejeno ali nevarno zdravilo?
Vsa zdravila na recept so v državah EU označena z unikatno 2D Data Matrix kodo, natisnjeno na zunanji embalaži zdravila, ki vsebuje naslednje podatke: kodo izdelka (GTIN ali nacionalna koda), serijsko številko, številko serije (lot) in rok uporabnosti. Vsaka škatlica ima edinstveno kombinacijo teh podatkov. Ob izdaji v lekarni se ta koda skenira in preveri v nacionalnem sistemu, ki je povezan z evropsko infrastrukturo.
Če kode ni v sistemu ali je že uporabljena, se ob izdaji pojavi alarm in takšnega zdravila ni dovoljeno izdati. Druga zaščita je fizična. Zdravilo mora imeti fizični zaščitni element, ki pokaže, ali je bila ovojnina že odprta ali poškodovana, npr. varnostna nalepka, posebna perforacija kartonske škatlice, zlomljiv ali odtrgljiv del zapirala. Če je zaščitni element poškodovan, zdravila ni dovoljeno izdati.
Če torej zdravilo, za katero je potreben zdravniški recept, teh elementov nima, gre za ponarejeno zdravilo.
Manjša je zaščita pri zdravilih brez recepta in še veliko manjša pri prehranskih dopolnilih. A če oznaki legalne spletne lekarne in zaščitnim elementom dodate še preverjanje samega naziva spletne lekarne, ki je praviloma sicer podoben legalni (npr. ljubljanalekarna.com), a ni enak, ste že precej na varni strani.
Opozorila bi še na obvezo, da spletna lekarna nudi svetovanje, po telefonu in pisno. Če spletna lekarna tega ne nudi, če je slovenski jezik »nenavaden«, gre zagotovo za lažno spletno lekarno. Čeprav uporabnika nagovarjajo v slovenskem jeziku, so namreč domene teh lekarn praviloma registrirane izven EU (Indija, Hongkong, Nigerija …).
Katera družbena omrežja so najpogostejša za širjenje lažnih oglasov?
Bi rekla, da kar vsa. Morda so izjema družbena omrežja, ki so tematsko bolj poslovno-strokovna, vendar ni pravila. So pa družbena omrežja, ki so posebej tvegana. Kot primer navajam TikTok challenge, na katerega je lekarniška zbornica opozorila leta 2025. Izziv je bil »koliko tablet paracetamola največ lahko zaužiješ?«. Seveda je to hudo tveganje za zdravje, privede do zastrupitev, odpovedi jeter in celo do smrti.
Kakšna so tveganja za bolnike, ki kupujejo zdravila v lažnih spletnih lekarnah?
Tveganja za zdravje so velika. Če pacient prek spleta naroča zdravilo, za katero je potreben zdravniški recept, prevzema v svoje roke zdravljenje, ki bi moralo potekati pod zdravniškim nadzorom, uporaba zdravil pa v skladu z navodili farmacevta. Tveganja so od izbire napačnega zdravila in napačnega odmerka do nepoznavanja součinkovanj z drugimi zdravili. Ponarejeno zdravilo ima lahko škodljive primesi zaradi proizvodnje v »garažnih laboratorijih«, kot so težke kovine, organska topila, razpadni produkti učinkovin. Posledica je zastrupitev.
Ponarejenim zdravilom včasih namenoma dodajajo snovi in učinkovine, da bi potencirali delovanje osnovne učinkovine in zmanjšali stroške proizvodnje. Sem prav tako sodijo težke kovine, pa tudi nevarne učinkovine, kot so barbiturati, fentanil in psevdoefedrin. Ker ljudje v lažnih spletnih lekarnah pogosto kupujejo zdravila za nespečnost in močnejša zdravila za lajšanje bolečin, je veliko tveganje tudi za nastanek odvisnosti. Pri športnikih pa padec na doping testu.
Kaj pa, ko v oglasu za zdravilo zlorabijo ime znane osebe?
Naša zakonodaja prepoveduje zdravstvenim delavcem (zdravnikom, farmacevtom), da bi kakor koli oglaševali zdravila ali prehranska dopolnila. Zdravil, za katera je potreben zdravniški recept, pa sploh ni dovoljeno oglaševati laični javnosti. »Na udaru« so predvsem zdravniki, ki so, po mojem vedenju, zelo hitro odreagirali sami. Imamo še eno težavo: oseba v oglasu v resnici ni zdravnik, vendar se tako predstavlja - na primer igralec v beli halji.
So kazni za kršitve dovolj visoke, da delujejo odvračilno?
Navajam Zakon o zdravilih. Če zdravilo na recept oglašuje javnosti pravna oseba, je kazen 8000 do 120.000 evrov. Za samostojnega podjetnika je kazen za to kršitev 500 do 3000 evrov. Za odgovorno osebo pravne osebe je kazen 500 do 3000 evrov, za posameznika (nepodjetnika) pa 400 do 4000 evrov. Prekršek je tudi, če se prehransko dopolnilo oglašuje z lastnostmi, da zdravi. Globe so nekoliko nižje. Očitno globe predvsem za prehranska dopolnila niso dovolj visoke, saj se prekrški nadaljujejo.
Kako pomembna je zdravstvena pismenost pri preprečevanju takšnih prevar?
Edina zares pomembna. Ponudniki ponarejenih zdravil svojo dejavnost širijo in so pri tem vedno bolj spretni. Nadzorni organi imajo omejene možnosti in nikoli ne bodo imeli na voljo dovolj inšpektorjev za hitro in učinkovito ukrepanje. Zato je nagovarjanje javnosti, obveščanje, izobraževanje pravzaprav naše edino učinkovito orodje. Vsako sumljivo prakso je potrebno prijaviti. Zanesljive informacije o zdravilih in prehranskih dopolnilih, zlasti v povezavi z osebno situacijo, pa vsak dobi v svoji lekarni.
Če pa se oseba že odloča za nakup prek spleta, smo našteli veliko varnostnih opozoril. K tem naj dodam še naslednje: sumljivo je, če spletna prodajalna brez recepta ponuja zdravila, za katera je potreben zdravniški recept; če so cene teh zdravil občutno nižje; če je jezik »nenavaden (ChatGPT) in če ta spletna lekarna ne omogoča svetovanja.
Ajda Vrhovnik
Slika: mag. Darja Potočnik Benčič (Foto Dobrin Tavčar) |