|    Jutro zavito v jasnino, 
v nedrjih nosi hlad. 
V laseh ima biserno roso. 
Razpira objem, 
čaka sonca. 
 
Ogreje se v dnevu, 
pretoči se vanj. 
Utripa po žilah 
v  trenutkih, 
ki tečejo skozi dan. 
 
Koprenast večer nosi up, 
da zvezdna noč naplete  
novo jutranjo zarjo. 
Vsaka noč ga usliši.
  |