Piše: Tanja Kašlik-Taisha v novi številki Karme plus

Primitivni človek je mislil, da bolezen prinašajo demoni, ki pridejo v telo. V bolj civiliziranem obdobju, v času Platona, so še vedno verjeli, da do bolezni pride zaradi "jeze bogov". Z magijo, praznoverjem in vero v demone so opravili šele, ko se je pojavil Hipokrat in jih povedel iz teme v svetlobo. Vedel je, da se ne sme spregledati večnih, nespremenljivih zakonov narave.

Danes ne živimo samo v atomski, temveč tudi v antibiotski dobi. Ljudje že od nekdaj iščejo vsemogočni eliksir, ki jih bo odrešil preteklih (prehrambnih) grehov in jim dovolil grešiti naprej. Na tržišču se pojavlja vse več čudežnih zdravil, pospremljenih z marketinškimi kampanjami, toda mnoga se pozneje izkažejo za nevarna in jih diskretno umaknejo iz prodaje oziroma zamenjajo z novimi, še močnejšimi, za katere zatrjujejo, da "so popolnoma varna in rezultat najsodobnejših raziskav".

Sama še vedno vztrajam pri tem, da začetni vzrok bolezni niso klice in da bolezen povzročajo zastrupitve, posledica katerih je okvara celic, to pa omogoča razmnoževanje in nasilno delovanje klic. Klice so preprosti, vedno prisotni spremljevalci, ki se razmnožujejo samo v bolnem organizmu. Bolezen ni kapitulacija pred mračnimi silami propadanja in smrti; je tudi in predvsem boj za zdravje. Bolečina, pa naj se je še tako branimo, ima koristno nalogo. Tako nas narava namreč opozarja na poškodbe organizma in na dejstvo, da moramo počivati ali pa se ustaviti in nekaj bistveno spremeniti.

Medtem ko se zdi, da drugi ljudje dojemajo bolezen in telesno propadanje kot naravno posledico zrele dobe, jih imam jaz za posledico nenaravnih navad in prehrane, v kateri je preveč kalorij in poživljajočih pripravkov. Nikoli nisem svetovala pacientu, kako naj se navadi na artritis, astmo, čir ali migreno, ampak sem ponudila navodila, kako naj se teh neravnovesij reši za vedno. Menim namreč, da neustrezna prehrana izzove bolezni, ustrezna prehrana pa jih ozdravi, vendar uradna medicina tega stališča ne podpira. Kljub napredku tehničnega znanja in milijardah, porabljenih za medicinske programe in laboratorijske teste, človeški rod hira, bolnišnice in domovi so polni bolnikov; preučevanje tveganih zdravil je očitno še vedno nezadostno.

V praksi beležim ogromno izkušenj ljudi, ki potrjujejo škodljive učinke zdravil. Eno izmed takih razvpitih zdravil je penicilin, zelo močno in učinkovito sredstvo za zdravljenje infekcij, ki jih povzročijo stafilokoki. Kadar se ga kot zdravilo predpisuje pri vročini in infekcijah dihalnih poti, lahko učinkuje kot strup in izzove močne alergije. Velika nevarnost pri večini antibiotikov je prepogosta uporaba, saj je nanje občutljivih vse več ljudi; velike molekule v antibiotikih težijo k tvorjenju antigenov z beljakovinami, in ko se to zgodi, v telesu nastanejo protitelesa. Če v tem trenutku dobimo drugo injekcijo penicilina, sledi nesreča, ko pride penicilin v stik s protitelesi v celicah. Preobčutljiva oseba doživi alergično reakcijo v obliki razdražene kože, v hujših primerih pa je lahko smrtonosna zaradi anafilaktičnega šoka, saj penicilin energično stimulira endokrine žleze (navadno se najhitreje odzovejo nadledvične žleze). Zaradi nenaravnega zdravljenja se pojavijo neravnovesja tudi v ostalih telesnih sokovih.
Sorodno področje je človekovo navdušenje nad sintetičnimi vitamini, kot da bi lahko pilule obnovile zdravje, v resnici pa samo povečujejo dobiček proizvajalcev in pretvarjajo zdravniške ordinacije v trgovine za tovrstne izdelke.

Drugačen pristop k zdravju se je razvijal skozi dolgo obdobje, ki je vodilo od "hipnotiziranosti z zdravili" do naravnih postopkov in presoje, da je hrana najboljše zdravilo. Ljudje sami bi morali prevzeti svoj del odgovornosti pri zdravljenju. Vsak posameznik ima namreč svojo pot in niti dveh primerov ni, ki bila povsem enaka, zato vsakdo potrebuje individualni program, prilagojen samo njegovim potrebam. Prav zato rezultati diagnostike in zdravljenja po podobnosti niso optimalni.

Ne zavedamo se, da skoraj vse slabe navade pridobimo zaradi želje po stimulaciji. To pomeni, da telo avtomatsko zahteva to, kar mu lahko ponudi trenutno olajšanje ter tako za kratek čas zakrije znake utrujenosti in depresije. Nekateri v ta namen pojejo dosti soli, drugi velikanske količine mesa in zatem močno kavo, tretji pa sladkor in slaščice, kar je vse škodljivo za organizem. Kadar takšni osebi prepovem poživila, se počuti slabo in pobito, telo pa sprejme novo dieto in začne izločati strupene odpadne snovi. Mnogi ljudje ne računajo na to nujno obdobje navajanja in pridejo do sklepa, da jim sprememba prehrane ne ustreza. Do olajšanja želijo priti v trenutku, ob začetku procesa pa opazijo, da se počutijo še slabše kot prej, zato se vrnejo k starim navadam. Res je, da naš ubogljiv prebavni sistem lahko prenese čudne snovi, toda ne v nedogled. Slej ko prej popusti in napade ga tako imenovana bolezen.

Pravilna prehrana torej ni samo nujna za zdravje, temveč je tudi način življenja, kajti narava zdravi, zdravilec oziroma zdravnik pa je samo njen pomočnik; človek ni stroj, ki mu je treba premakniti dva koleščka in bo spet deloval. Osnova mojega sistema zdravljenja je uporaba zdravega razuma in sodobnih znanstvenih raziskovanj. Pacientom vedno govorim: "Vaša bolečina, vaše težave ali bolezni izvirajo iz napak v prehrani in neustrezne uporabe zdravil. Polni ste škodljivih odpadnih snovi zaradi sintetičnih, steriliziranih živil, okrepljenih z umetnimi dišavami in podobno. Toksini v vaši krvi so zaprli filtre, organe za izločanje, med katerimi so glavni ledvice, jetra, črevesje in koža." Dandanes zdravniki ne posvečajo dosti pozornosti naravni modrosti človeškega telesa in pozabljajo, da ima telo svoja mojstra kemika – ledvice –, katerih naloge so bolj zapletene od kateregakoli računalnika ali naprave. Kljub zdravilom, ki jih je izumil človek, ostaja mati narava najstarejši in največji lekarnar, vir velikih in majhnih zdravstvenih čudežev. Drugih stvari, ki se tičejo zdravja, ne moremo vedno nadzorovati (kakovost zraka, hrup, čustveno ozračje), vedno pa se lahko odločamo o tem, kaj bomo jedli.

Če zdravniku rečete, da sta morda prehrana in huda bolezen, kot je rak, povezani, bo verjetno pomiloval vaše duševno stanje. Mnogi so namreč tako zaslepljeni s sintetičnimi kemičnimi izdelki, da so pozabili na dejstvo, da so prav ti kemični elementi v organski obliki v naši prehrani prisotni že tisoče let.

Na koncu bom pustila zdravnike razburjene ob vprašanju "kaj povzroča bolezen?" Je prodor zunanjih elementov – virusov in bakterij – v tkivo edini možni vzrok bolezni ali so za propadanje tkiva lahko tudi drugi vzroki? Ali ne bi bilo dobro pri zdravljenju upoštevati tudi človekove fiziološke zgradbe in okolja, v katerem živi? Ali ni napočil čas, da se pojmovanje bolezni razširi in se zdravljenje zastavi na podlagi teorije, ki je širša od Pasteurjeve?