Pomembna je občutljivost
Prvi prijem, ki omogoči povečanje kakovosti življenja, je povečanje občutljivosti, dojemljivosti za svet okoli nas. S povečanjem občutljivosti povečamo svojo sposobnost prevajanja energij. Kdor je otopel in ne vidi lepot okrog sebe, ga lahko postavijo na sredo rajskega vrta, a mu to ne bo nič pomenilo.

Otopeli smo zato, ker smo v dobi potrošništva prepolni vtisov, ki nimajo prave sporočilne vrednosti. Prišlo je do pravega bombardiranja z vtisi in informacijami, to pa nas je otopilo. Skozi nas teče premalo življenjske energije, ki nas poživlja, kajti zastajanje energije občutimo, kot da nas nekaj utruja in bremeni. Treba se je osredotočiti na stvari, ki so pomembne, obenem pa povečati občutljivost, dojemljivost za svet okoli nas.

Omejiti in obenem izostriti je treba kakovost zaznave. Vzpodbuditi je treba radovednost in zvedavost, saj sta to najboljši vzpodbudi za ustvarjanje stika z življenjem in okoljem. Ključno spoznanje je tudi to, da najpomembnejše v življenju niso stvari, temveč odnosi. Prav na področju odnosov je treba storiti največ. Treba se je odpreti svetu, brez bojazni, da nas bo kaj prizadelo. Zaprti, kot smo, ne moremo vzpostavi boljše komunikacije s sočlovekom in z okoljem. V tem je namreč bistvo: energije smo (doslej) blokirali, zaustavljali, preprečevali njihovo pretakanje in kroženje, zdaj pa želimo te ovire odstraniti.

Takoj ko energija steče, se pričnejo umikati tudi težave zaradi zastajanja energije. Vsa negativna čustva povzročajo zastajanje energije, pozitivna pa tok energije krepijo. Ko energije skozi nas tečejo brez zastojev, ni razlogov za obolevanje organov, saj ni več zaustavljanja energijskega toka znotraj telesa. Zdravje telesa in duha v resnici pomeni neskaljen tok energij skozi naša telesa - ne le skozi fizično telo.

Ko smo napravili korak v smeri povečanja občutljivosti, spoznamo, da reagiramo na vtise in stvari, ki so nas dotlej pustile ravnodušne, v pozitivnem in negativnem smislu. Reagiramo v primeru dogodkov, ob katerih smo bili doslej prestrašeni in pasivni: napravili so nam krivico, a se nismo upali zavzeti zase. Reagiramo, ko vidimo žalost na obrazu partnerja, mu pomagajmo do boljšega razpoloženja. Zjokamo se, če nam je hudo, čeprav si tega doslej nismo upali privoščiti. Čustvom omogočimo, da se svobodneje izrazijo, brez sramu in zadrževanja. To velja tudi za moške! Ni potrebno, da smo moški čustveni invalidi. Dovolimo si večje amplitude, saj bomo tako pridobili večji življenjski potencial. Majhne amplitude pomenijo plitko doživljanje življenja. Večjo kakovost življenja prinese več  življenjske energije, to pa pomeni tudi večje amplitude kot odraz močnejšega pretoka le-te.

Povečanje občutljivosti ima še eno dobrodošlo posledico: poveča se sposobnost opazovanja. Slabim opazovalcem, kakršni smo, uide kopica zanimivosti, ki bi nam lahko popestrile življenje, obenem pa smo gluhi za subtilne vplive, ki so posledica delovanja okolja na nas. Tako se počutimo vse bolj ločeno od narave, pa tudi od svojega telesa. Ne znamo povezati vzrokov in posledic. Ne zavedamo se, kako različni dogodki in stvari, npr. hrana vplivajo na nas. Namesto da se prepuščamo nenehnemu blebetanju uma, ga odrinimo na stran in se predajmo pozornemu opazovanju sebe in stvari okoli sebe. Posvetimo večjo pozornost vsem svojim čutom in poskušajmo z vso pozornostjo gledati, poslušati, okušati, vohati, tipati... zavedajoč se nove kakovosti vsega tega, kar prihaja v polje zavesti.

Poskušajmo vse svoje čute še izostriti. Posebej se posvetimo vsakemu od njih. Povejmo jim, da jih oskrbujemo z več ljubezni, da nam bodo lahko vračali več pravilnih informacij. Bodimo tukaj in zdaj. Začudeni bomo, kakšen mir in blaženost bomo užili, ko bomo preprosto le priče življenju okrog sebe, brez tehtanja in vrednotenja. Tehtanje in vrednotenje degradira čarobno doživetje v rutinsko umsko opravilo, ki signale naših čutov spremeni v prazne informacije, ki nimajo nič skupnega z življenjem. Čas je, da se zavemo škodljive dominantnosti uma, kar je dediščina tradicije. Čim večkrat privoščimo svojemu umu dopust, čuti pa naj prično dokazovati, kaj zmorejo. Presenečeni bomo, kako bo to spremenilo naše doživljanje stvarnosti.

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si