Združeni Zeleni so na DZ in predsednika republike Danila Türka naslovili pobudo za ustanovitev medijskega ombudsmana, je po novinarski konferenci za STA pojasnil predsednik Zelenih Slovenije in nosilec liste Združeni Zeleni Vlado Čuš. Kot razlog je navedel razlikovanje med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami v medijih in anketah.
V Združenih Zelenih ocenjujejo, da je treba imeti organ, ki bo učinkovito nastopil takoj, še v času volitev in rešil težave, dokler ne nastanejo nepopravljive posledice. Rešitev Zeleni vidijo v medijskem ombudsmanu in, kot je pojasnil Čuš, zdaj obnavljajo pobudo, ki so jo izrekli že pred državnozborskimi volitvami.
"Lani je kar nekaj strank, ki so zdaj v parlamentu pozicijske, obljubilo, da bodo podprle spremembo medijske zakonodaje, pa do danes nič," je dejal nosilec liste Združeni Zeleni in predsednik Zelenih Slovenije. Lani se je šest strank v času kampanje pred državnozborskimi volitvami pritožilo, do izteka volilne kampanje pa ni bilo nobenega odgovora in nobene rešitve, je opozoril Čuš. Celo do danes ni bilo nobenega poročila glede pojavljanja strank v medijih na lanskih DZ volitvah, oz. koliko časa je bilo porabljenega za posamezno stranko ali kandidata.
Glede anket je izpostavil vprašanje, ali je prav, da v anketah sprašujejo, ali ste za posamezno stranko in "ostale". Takšen način anketiranja je po njegovih besedah prisoten v Sloveniji od lanskih volitev, ko volilno telo niti ne more izvedeti, kdo sploh kandidira. Anketarji naštejejo le večje stranke oz. njihove kandidate, manjših pa poimensko ne omenjajo, ampak jih štejejo med ostale, je pojasnil Čuš.
Po njihovem mnenju je treba spremeniti zakon glede anketiranja. Čuš je izpostavil, da naloga anket ne sme biti ustvarjanje volilnega razpoloženja v smislu odločanja. Ko so vložene vse kandidatne liste, mora po mnenju Združenih Zelenih vsak anketar vključevati vse liste, saj so vse potencialno izvoljive. Ljudem je treba omogočiti izbiro in to sodi tudi v pravico do objektivnega informiranja, je dodal.
"Absolutno je treba narediti sistem volitev transparenten in zagotoviti takšen način delovanja vseh, ki so vključeni v medijsko predstavitev, da se ne krši tisto, kar omogoča in zagotavlja ustava. To pa je pravica do objektivne informiranosti," je poudaril Čuš. Kot je dejal, jih še posebej skrbi, da veliko medijev, ki dobivajo ogromna sredstva iz sklada za pluralizacijo medijev, na soočenjih v celoti izključijo določeno politično barvo, npr.
Zelene, ki smo sicer močna politična stranka v skoraj vseh državah EU in tudi v Evropskem parlamentu. Kako je mogoče, da npr. v sosednji Hrvaški, ki ni članica EU, zagotavljajo vsem kandidatnim listam enakovredne pogoje nastopanja v času volilne kampanje v elektronskih in tiskanih medijih? Ali je kaj narobe z njihovo ali našo medijsko zakonodajo?!
Čuš je še dejal, da jih ankete pred evropskimi volitvami ne skrbijo, saj jim tiste, ki jih vključujejo, napovedujejo od 0,4 do 10 odstotkov podpore. Ker slovenske ankete za letošnje evropske volitve ne vključujejo vseh list, pa jih pri tem skrbi predvsem to, da ljudi zmedejo, ko svoje politične barve ne vidijo med izvoljivimi in verjamemo tako namenoma znižujejo volilno udeležbo.
|