Piše: Neža Žigon v Vivi www.viva.si

KJE JE MEJA MED SAMOTO IN OSAMLJENOSTJO?
Biti samski – in to pri polni zavesti in celo z nasmehom na ustnicah. Fenomen, ki zadeva ljudi vseh starosti, poklicev in spolnih usmeritev. Demografski podatki kažejo, da je možnost, da bomo večji del življenja preživeli sami, velika, samsko življenje pa postaja zaželen cilj, h kateremu stremi vse več ljudi.

Samsko življenje različnim ljudem pomeni različne stvari. Za nekatere je to življenje, v katero so prisiljeni proti svoji volji (zaradi ločitve, smrti partnerja ipd.) in le prehodno obdobje, ki ga želijo čim prej pustiti za sabo. Ti ljudje samsko življenje pogosto povezujejo z osamljenostjo ter v njem ne vidijo (in niti nočejo videti) prav nobene koristi, še tistih ne, ki se jim ponujajo na dlani. Za vse več ljudi pa je samskost prostovoljna izbira življenjskega sloga, življenje, kakršno želijo živeti vedno – in za vselej.

STEREOTIPI IN PRAVILA, KI TO NISO
Je v tem, da ste samski, ker ste se sami tako odločili, kaj narobe? Precej − če se obremenjujete s stereotipi in večinskim mnenjem okolice. Dejstva so res neizprosna. Kamor koli greste, kamor koli se ozrete, prejemate sporočila, da smo ljudje ustvarjeni tako, da funkcioniramo le v paru. V knjižnici se police šibijo od knjig, ki govorijo o medsebojnih odnosih in partnerski zvezi: kako preboleti izgubo bližnjega, kako najti in obdržati popolnega partnerja, kako spolno zadovoljiti partnerja, o pravilih za uspešen zakon itn. Le redko pa boste na knjižnih policah našli literaturo o samskih ljudeh in samskosti kot življenjskem slogu.

Tudi večina filmov in televizijskih oddaj se osredotoča na partnerska razmerja. Fant sreča dekle, se spopade z negativci, da bi pridobil njeno ljubezen in jo rešil, poročita se in živita srečno do konca svojih dni. Celo akcijski filmi skušajo prikazati vsaj malce spolne napetosti med glavnima igralcema. Žajfnic brez solzave ljubezni in seksa tako rekoč ni. Nekaj naslovov iz dnevnega sporeda: »Strast«, »Neukrotljivo srce«, »Ukradena sreča«, »Razigrani par«.

Celo dnevno časopisje, katerega glavni namen je informiranje o svetovnih dogodkih, vsebuje posebne razdelke za vse, ki iščejo ljubezen svojega življenja, in oglase ženitnih posredovalnic. Družba od ljudi pričakuje poroko, po možnosti pred tridesetim letom, in najmanj enega otroka (v idealnem primeru seveda dva). Po merilih družbe pa je naloga samskih ljudi iskanje partnerja za vsako ceno, dokler ga pač ne najdejo.

Če smo samski, je to znak, da nas je kdo zapustil ali da nas nihče ne mara. Samski ljudje so »stare device«, »čudaški samci«, »zgube«, »čustveni frustriranci«, »čudaki«, »nesposobneži«, »ljudomrzneži«, v skrajnih primerih se jih prime celo vzdevek »sociopati«. V očeh vezanih so vredni pomilovanja in si zaslužijo obsojanje. Manjka jim tisto »nekaj«: boljša polovica, otrok, družina. Ljudje samskost le redko zaznavajo kot prostovoljno izbiro; po merilih družbe je to prej stanje, ki se mu je treba izogibati kot smrtonosni bakteriji, ter dolgočasna, depresivna, žalostna in negativna faza življenja, ki bi morala biti zgolj prehodna in čim krajša.

Zaradi tega se samski ljudje pogosto in proti svoji volji, preprosto zato, ker jih v to silijo drugi, sprašujejo, kam pravzaprav sodijo. Zdi se, kot da plavajo v vakuumu, med eno in drugo skrajnostjo (so)bivanja. Vprašanja okolice, kot denimo »Koliko si že star? Toliko? Zakaj pa nisi poročen?«, »Zakaj je človek kot ti, ki ima tako rekoč vse, še vedno sam?«, pa namigovanja, kot so: »Nikoli ne bom imela vnukov«, »Ali ni že čas, da mi podariš nečaka?«, »Vsi tvoji bratje in sestre so že poročeni, ne vem, kaj čakaš?!«, vse skupaj lahko samo poslabšajo. Tovrstne provokacije trdno odločenim samcem sicer ne gredo do živega, tiste pa, ki še vedno vsaj malce kolebajo v svoji odločitvi, lahko spravijo v slabo voljo in jim vzbudijo dvome glede pravilnosti njihove življenjske poti, ki so se jo odločili prehoditi sami in neodvisni.

MITI O SAMSKIH LJUDEH
O samskih ljudeh krožijo različne zgodbe − in predvsem zmote. Najpogostejši miti, ki navadno ne držijo, a so postali pravi stereotipi, so:

• Samski odrasli so osamljeni. Mnenje, da so samski ljudje praviloma žalostni in osamljeni, ne vzdrži resne presoje. Res je, nekateri so, toda na drugi strani so žalostni in osamljeni tudi številni vezani ljudje. Kakšna je razlika med srečnim samskim in nesrečnim poročenim človekom, ki s partnerjem životari drug mimo drugega?

To, da se nekdo odloči biti samski, torej ne pomeni samodejno, da je tudi osamljen. Najbolj osamljen človek ni samski, marveč tisti, ki živi v neobetavnem, nezanimivem razmerju. Med osamljenostjo in samoto obstaja velika razlika!

• Samski odrasli se hočejo vezati. Velja prepričanje, da ljudje, ki se odločijo biti samski, za to »boleznijo« bolehajo le določen del življenja, da jih bo torej prej ali slej srečala pamet. Že res, da so med njimi nekateri, ki na tihem upajo, da bodo spoznali ljubezen svojega življenja – toda tudi med poročenimi ljudmi je vse več takšnih, ki si zaradi propadajočih zakonov želijo biti znova samski.
• Samski ljudje so neodgovorni. Ne drži. To, da je človek samski, ne pomeni samodejno, da je tudi neodgovoren. Prav tako kot neodgovorni samski ljudje so neodgovorni tudi mnogi poročeni. Kaj pa je zloraba partnerk in zanemarjanje skupnega gospodinjstva drugega kot – neodgovornost?
• Samski ljudje so spolno frustrirani. Družba meni, da samski ljudje nimajo spolnega življenja, spolne domišljije, spolnih potreb. To seveda ne drži. Enako kot vezani ljudje tudi samski redno in dobro seksajo – na zavist mnogih vezanih parov pa jim je za seks na voljo veliko več časa, izbire in priložnosti. To, da so spolno frustrirani, bi mirno lahko ocenili kot pavšalno trditev spolno frustriranih – zakoncev.
• Samski ljudje imajo manj težav kot poročeni. Niti ne – tudi oni imajo kopico težav, le da so te drugačne in da jih ne morejo deliti s partnerjem. Prav drugo je pravzaprav ena od večjih težav, ki jo samski ljudje najtežje premagajo.
• Samski ljudje se bojijo vezati. To je preprosto posploševanje, ki naj bi razložilo, zakaj se mnogi samski ljudje še niso poročili. Trditev, da se samski ljudje bojijo vezati, ne drži. Mnogi samski odrasli odlašajo s poroko, ker vidijo zakonske težave svojih prijateljev, ali pa zgolj zato, ker želijo svoje življenje preživeti drugače kot v krogu družine. Je to tako težko razumeti?
• Samski ljudje imajo več časa kot poročeni. Ni res. Samski ljudje morajo ravno tako kuhati, čistiti, plačevati račune, nakupovati, popravljati avtomobile, skrbeti za otroke itn., povrhu jim pri tem ne more pomagati partner.
• Samski ljudje so grožnja vezanim. Nekateri negotovi poročeni odrasli menijo, da so samski ljudje grožnja. To je neutemeljena trditev, ki ima korenine v krhki samozavesti, ljubosumju in negotovosti glede trdnosti partnerske zveze.
• Samski ljudje niso popolni, dokler se ne vežejo. Zaradi poudarka na poroki in družini se mnogi samski ljudje počutijo »polovične« osebe. Fraze, kot so »seznanjam te s svojo boljšo polovico« in vprašanja, kot je »zakaj je ženska, kot si ti, še vedno sama«, pri tem ne pomagajo najbolje.
• Samski imajo več denarja kot poročeni. V splošnem to ne drži, odvisno pa je seveda od življenjskega sloga samskega človeka.

KAJ JE SKUPNO SAMSKIM LJUDEM?
Tako kot vezani oziroma poročeni ljudje imajo tudi samski ljudje številne skupne lastnosti in izzive. Njihova najpogostejša skupna lastnost je, da so neodvisni. Nihče drug razen njih samih jim ne zamenja žarnice. Nihče drug jim ne odnese smeti, skuha kosila, namesto njih nakupuje ali pospravlja (razen seveda, če imajo za to hišno pomočnico). Samski ljudje so svobodni. V kino gredo, kadar hočejo, in gledajo, kar hočejo, sami si kupujejo obleke po svojem okusu in izboru. Skratka: imajo prosti čas – veliko prostega časa –, o katerem lahko vezani ljudje samo sanjajo.

Predvsem pa velja, da so samski ljudje – samci, ki so se zavestno odločili, da bodo življenje prehodili sami – srečni. Bolj so odprti za nove izkušnje. Po neki ameriški raziskavi (v ZDA so samski ljudje najhitreje rastoča družbena skupina!), v kateri so samske ljudi prosili, naj se primerjajo s poročenimi oziroma vezanimi pari, je kar 88 odstotkov anketiranih izjavilo, da so bolj srečni ali vsaj enako srečni kot vezani. Kar 51 odstotkov samskih je bolj odprtih za nove izkušnje, 80 odstotkov jih meni, da so poslovno vsaj tako uspešni kot njihovi vezani vrstniki, 71 odstotkov pa se jih je čutilo bolj ali vsaj enako finančno varne kot vezani.

Biti samski je torej lahko čudovita in izpolnjujoča izkušnja. Pravzaprav v paru ne moremo biti povsem srečni, dokler nismo vsaj nekaj časa samski. To, da smo samski, nam omogoči, da počnemo, kar hočemo, kadar hočemo in s komer koli hočemo, ne da bi morali biti za to komu odgovorni. Biti samski nam omogoči prevzeti popolno odgovornost za vse, kar počnemo, preživljati čas v tišini, se goli sprehajati po stanovanju in početi vse, česar sicer morda ne bi mogli. Imamo večji nadzor nad svojim časom in ni se nam treba ozirati na druge.

Biti samski nam daje priložnost odkriti, kdo smo, kaj delamo in česa ne maramo, kako se spoprijeti s stvarmi, kaj pričakujemo od življenja, kakšna so naša pričakovanja, prednosti in slabosti, kaj nam daje energijo, kaj nam jemlje pogum in kaj nas razočara. Cilj samskega življenja ne sme biti priprava na partnerstvo (če gre seveda za zavestno odločitev za samsko življenje), marveč to, da se naučimo izpolnjevati sebe in svoje potrebe ter se razvijamo kot osebnost ne glede na to, ali se odločimo vstopiti v partnerski odnos ali ne. S tem ko se naučimo ljubiti sebe in skrbeti zase, zmanjšamo tveganje hrepenenja po drugem, ki bi zapolnil praznino v naši duši – tisto, ki jo v resnici lahko zapolnimo le sami.

ZMAGA – NAD SABO IN NAD OKOLICO
Vse to seveda velja samo, če resnično razumemo, da se zaradi tega, ker smo se odločili biti samski, ne smemo slabo počutiti. To, da ste samski, ne pomeni, da niste normalni, da ste deviantni ter nesprejemljivi za družbo in njene standarde. Zato je pomembno, da najprej pri sebi razčistite, zakaj ste samski in zakaj ste se tako odločili. Šele tako boste zaradi svoje odločitve res mirni in z njo samozavestno korakali skozi življenje. Predvsem pa se zavedajte: biti v nezdravem partnerskem razmerju ni nič bolj sprejemljivo kot biti samski; po drugi strani pa je lahko samsko življenje enako izpolnjujoče kot življenje v dobrem partnerskem odnosu.

Samsko življenje je znak neodvisnosti, ne pa sramota. To je priložnost za razvijanje številnih odnosov, ne da bi se bilo pri tem treba zavezati enemu samemu človeku. Samsko življenje tako že dolgo ni več »stanje«, ki ga je treba čim prej premagati in potisniti v pozabo (tako kot poroka ni več vstopnica v odraslo življenje). Nasprotno: ima številne prednosti in nagrade, zanj pa se ljudje odločajo zavestno: ker jim ponuja več priložnosti, mobilnosti in prožnosti pri izbiri prijateljev in lokacij, kjer bodo preživljali življenje.

Če ste se torej odločili biti samski, spremenite svoje razmišljanje. Tradicija, ki pravi, da moramo biti, če želimo biti uspešni, nujno del para, ni več pravilo. Doumeti morate, da je biti poročen enako dobra izbira kot biti samski. Pomeni svobodo početi, kar hočete in kadar hočete. Lahko ste sebični brez občutka krivde. Biti samski pomeni imeti svet pred sabo – na vas je, ali boste to izkoristili. In če boste, ste zmagovalec, ki je vzel usodo v svoje roke in jo kroji po svojih pravilih.

Neža Žigon

Biti samski je lahko čudovita in izpolnjujoča izkušnja.

Cilj samskega življenja ne sme biti priprava na partnerstvo, marveč to, da se naučimo izpolnjevati sebe in svoje potrebe.

Samsko življenje je znak neodvisnosti, ne pa sramota.

Najprej pri sebi razčistite, zakaj ste samski in zakaj ste se tako odločili. Šele tako boste zaradi svoje odločitve res mirni in z njo samozavestno korakali skozi življenje.

OSTANITE POVEZANI
Čeprav ste se odločili biti samski, to še ne pomeni, da morate pretrgati vse družabne stike. Zato:

• Ohranite stike s prijatelji.
• Uporabljajte splet, da boste našli partnerje za dejavnosti, v katerih uživate;
• Razvajajte se, saj lahko po lastni izbiri razporejate svoj čas in denar. Čas je za sebičnost »najhujše« vrste.
• Počnite vse, kar radi počnete −, s komer koli hočete.

STATISTIKE ČEZ LUŽO
V ZDA samski niso samo najhitreje rastoča skupina prebivalstva; napovedi kažejo, da bo večina Američanov preživela večino odraslega življenja samskih.
Po podatkih nacionalnega statističnega urada so v 50. letih v ZDA poročena gospodinjstva sestavljala 80 odstotkov vseh gospodinjstev, zdaj je takšnih gospodinjstev le še 50 odstotkov. Kar 86 milijonov samskih Američanov oblikuje novo večino − nekateri po sili razmer, nekateri zavestno. Dandanes neporočeni Američani predstavljajo 42 odstotkov delovne sile, 40 odstotkov kupne moči in 35 odstotkov volivcev.

PREDNOSTI SAMSKEGA ŽIVLJENJA

• Samski ljudje sami razpolagajo s svojim časom. Lahko naredijo, kar hočejo, kadar hočejo − in za to ne potrebujejo dovoljenja.
• Načrti, ki se jih lotijo po sistemu »zadnje minute«, jih ne obremenjujejo.
• Samski ljudje lahko hodijo na zmenke, s komer hočejo.
• Samski ljudje so svobodni in neodvisni. Počnejo lahko, kar so si od nekdaj želeli, a jih je preteklo partnerstvo pri tem morda oviralo.

ZAPOVEDI ZA SAMSKE STARŠE:
1. Občutek krivde samo zato, ker otrok nima stalno navzočega očeta ali matere, ali ker ne odrašča v »tradicionalni« družini, je odveč. Ne obremenjujte se s tem in se raje osredotočite na stvari, ki jih lahko nadzirate.
2. Z otrokom bodite potrpežljivi, kljub stresu, ker morate vse postoriti sami. Otrok ne sme postati tarča vaše živčnosti. Nekoč se vam bo obrestovalo.
3. Hodite na zmenke, sproščajte se v družbi prijateljev in simpatij.
4. Vsaj vsake toliko časa storite nekaj zase. Preberite knjigo, pojdite v kino, telovadite, razvajajte se.
5. Ne ubadajte se z malenkostmi. Razmetano stanovanje lahko počaka. Otroci so siti in zadovoljni – več ne potrebujejo. Osredotočite se raje na pomembne stvari.
6. Če menite, da potrebujete pomoč, in če si jo lahko privoščite, ne oklevajte. To ni znak šibkosti, ampak modrosti.
7. Bodite ponosni nase in na to, kar obvladujete. Pa čeprav včasih samo z levo roko.

Mateja, 35 let, direktorica poslovne enote večjega, hitro rastočega podjetja
»Od nekdaj sem vedela, da želim biti sama in samostojna − in od tega ne odstopam. Nikoli nisem sanjarila o »poroki v belem«, o princu na belem konju, o otrocih in družini. To preprosto ni zame. Za mano je precej ere bolj in druge manj resne. Toda v nobeni nisem videla prihodnosti, najbrž tudi zato, ker je nisem hotela videti. Zdaj živim polno življenje. Sem samska, ne pa tudi sama. Imam kopico prijateljev, nikoli mi ni dolgčas. Kariera me izpolnjuje. Baterije si polnim duhovno – s knjigami in z obiskovanjem gledališča, a tudi sama sem zelo ustvarjalna. Nikoli mi ni dolgčas – in nikoli ne bi zamenjala. Res ne.«

Simon, 43 let, avtoprevoznik:
»Za sabo imam nekaj spodletelih partnerskih zvez, ki so me razočarale. Ko sem zaključil zadnjo, mi je bilo štirideset let. Zavedel sem se, da izgubljam čas in energijo, ki bi ju lahko porabil koristneje. Morda mi je malo žal, ker nimam otrok – če o svojih starših, ki ne bodo nikoli imeli vnukov, sploh ne govorim –, vendar vem, da sem se prav odločil.«

Petra, 38 let, vodja projektov v agenciji:
»Odkar sem zaposlena, sem gradila kariero in odlašala z resnimi zvezami. Služba mi je bila vedno pomembnejša. Leta so drvela mimo in morda sem zamudila čas za družino in življenje, ki jo ta prinaša. Vendar mi ni žal. Še vedno hodim na zmenke, razlika je le v tem, da sem prenehala razmišljati o tem, ali imajo prihodnost ali ne. Ostala bom samska, tako mi je lepše, imam več časa, predvsem pa z njim lahko razpolagam, kot hočem in kadar hočem.«

Maja, 50 let, poslovodkinja:
»Po moževi smrti pred desetimi leti sem bila prepričana, da se je svet sesul. Razmišljala sem samo o svoji samoti, smilila sem se sama sebi. Kar dolgo je trajalo, preden sem se pobrala – in znova začela uživati v življenju. Spoznala sem, da za srečo ne potrebujem horde ljubimcev in divjega nočnega življenja. Uživam v tem, da sem sama s seboj, s knjigami, sprehodi, meditacijo. Morda tudi zato, ker sem tradicionalistka, ki je prepričana, da v življenju doživiš le eno pravo ljubezen.«

Anja, 37 let, knjigovodkinja: