NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 13-jul
  • Gorenjska muzejsko-planinska transverzala

  • sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Citati iz Biblije   
    nedelja, 29. april 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Citati iz Biblije,
    ki kažejo,  da je marsikaj v Bibliji v nasprotju s človekovimi pravicami, saj vzpodbujajo ljudi k zločinu in nasilju

    V Gorenjskem glasu, 13. aprila 2007 je v članku pod naslovom Cvet svetopisemske znanosti v Sloveniji, med drugim bilo zapisano: »V Sloveniji so mariborski nadškof in tedanji predsednik Slovenske škofovske konference dr. Franc Kramberger v imenu katoliške cerkve, paroh Peran Bošković v imenu Srbske pravoslavne cerkve in škof mag. Geza Erniša v imenu Evangeličanske cerkve podpisali posebno listino, v katero so zapisali, da je Sveto pismo temeljni dokument naše duhovne in splošne kulture.«

    V nadaljevanju navajam nekaj citatov iz Biblije in vsak ima svobodno voljo, da sam pri sebi razmisli ali je Biblija res temelji dokument slovenske duhovne in splošne kulture ali pa je to knjiga, ki v zastrašujoči meri spričo hude kriminalne vsebine krši človeško dostojanstvo in bi jo morala država dati na indeks mladini nevarnih spisov.

    Citati iz Biblije, za katere vse tri opisane cerkve še v 21. stoletju trdijo, da so božja beseda:

    »Če imata mož ali žena v sebi vedežnega duha, morata umreti s kamenjanjem; njuna krvna krivda naj se zgrne nadnju.« (3. Mojzes 20, 27)
    »Pelji preklinjevalca ven iz tabora in vsi, ki so ga slišali, naj mu polože svoje roke na glavo in vsa občina naj ga kamenja ...« (3. Mojzes 24, 14)
    Kdor tako nasilno ravna s svojimi lastnimi verniki, kot je bilo dovoljeno takratni duhovščini, ta bo do drugovercev, ki bi lahko ogrozili njegov monopolni položaj, še bolj nepopustljivo strog. Tudi za to naj služi bog Biblije:

    “Varuj se, da ne skleneš zveze s prebivalci dežele, v katero prideš; lahko bi ti postali past, če bi živeli v tvoji sredini! Temveč podrite njihove oltarje, razbijte spominske kamne in posekajte sveta drevesa.” (2. Mojzes 34, 12 isl.)

    Pavel gre celo korak naprej, tako, da o drugovercih oz. pripadnikih drugačnih običajev piše:
    “Polni so vsakršnih krivičnosti, hudobnosti, lakomnosti, zlobe ... Vedo, da tisti, ki delajo taka dela, zaslužijo smrt ... (Rimlj 1, 29 sl.)
    V kasnejši svetovni misiji katoliške cerkve v Latinski Ameriki so portugalski in španski misionarji ta program udejanili, kar je, po ocenah strokovnjakov, Indijance stalo 10-20 milijonov življenj.

    V 1. pismu Tesaloničanom Pavel podpihuje odklanjanje drugovercev, pa tudi antisemitizem Nove zaveze tako, da piše:
    “Ti so Gospoda Jezusa in preroke umorili in nas pregnali in Bogu niso všeč in vsem ljudem so nasprotni ... Toda jeza je prišla nad njih in je prekipela že do vrha.” (1. Tes 2. 14 sl.)

    To je postala duhovna podlaga za Luthrove pozive, da naj zažgejo sinagoge in judovske šole ... “ v čast Gospodu in kristjanstvu, da Bog vidi, da smo kristjani” 
    Na Luthra pa se je ponovno skliceval Hitler, ki je zato ustanovitelja evangeličansko-luteranske cerkve slavil kot “velikega moža”, ker “je Jude videl tako, kot jih mi začenjamo gledati šele danes”

    V duhovnem nasledstvu biblijskega antisemitizma je nato evangeličanski deželni škof Sasse spričo kristalne noči (Reichskristallnacht) hvalil oba, Luthra in Hitlera
    “10. novembra 1938, na Luthrov rojstni dan, v Nemčiji gorijo sinagoge. Nemški narod s tem krona ... od Boga blagoslovljeni boj “Führerja” za popolno osvoboditev našega naroda ...”.

    Filozof Karl Jaspers je o Luthru zapisal: “Hitler je natančno izpeljal njegove proti Judom usmerjene pozive.”
    Citirane pasaže iz Stare in Nove zaveze pa pri tem nikakor niso bile edina mesta, v katerih je moč najti ideologijo za dovoljen genocid nad drugoverci. Čeprav se ena glavnih zapovedi Mojzesovega dekaloga glasi: “Ne ubijaj!”, so pisci Biblije iz Boga naredili vojnega boga, ki neobzirno ukazuje osvajalne pohode ter poziva k morjenju in ubijanju, plenjenju in posiljevanju.

    “...škodujte Madiancem in jih tepite” (4. Mojzes 25, 17)
    je še najnedolžnejši primer. Bog, o katerem je tukaj govora,
    “bo požrl njemu sovražne narode. Zdrobil jim bo kosti in jih uničil z mečem.” (4. Mojzes 24, 8)

    Tudi v 2. Petrovem pismu najdemo pravo pravcato hujskanje proti drugovercem:
    “So kakor brezumne živali, po naravi rojene za to, da jih lovijo in pobijajo, ... sramotni madeži so ..." (2. Pet 2, 12 sl.)
    Od časa do časa je v Bibliji predajanje morilski sli, ki jo podtikajo Bogu:

    “S krvjo prepojim svoje puščice, in moj meč naj žre meso, s krvjo ranjenih in ujetih, iz glav prepirljivih sovražnikov.” (5. Mojzes 32, 42)
    Ko so po nalogu papeža Urbana II. leta 1095 križarji napadli Jeruzalem in do gležnjev bredli v krvi ubitih Saracenov, so se lahko sklicevali na biblijske nauke Stare in Nove zaveze.

    Predpisi Ženevske konvencije spričo takih navodil delujejo kot odvečna humanitarna neumnost. Serijo okrutnosti lahko poljubno nadaljujemo, npr. z naslednjimi citati:

    “Samarija bo opustela, ker je neposlušna svojemu Bogu; naj padajo pod mečem, njihove majhne otroke naj uničijo, njihove noseče žene razparajo.” (Ozej 14, 1)
    “Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, morata umreti oba, prešuštnik in prešuštnica ..." (3. Mojzes 20, 10)
    “Če kdo leži pri moškemu kakor pri ženski, sta oba storila gnusobo; morata umreti oba.” (3. Mojzes 20,13)
    “Če pa bi kdo predrzno ravnal in ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo gospoda, tvojega boga ali sodnika, ta mora umreti; ...” (5. Mojzes 17, 12

    “Ako ima kdo upornega in neposlušnega sina, ki ne posluša očetovega in materinega glasu in ju ne uboga, tudi ko ga kaznujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom kraja in naj rečeta starešinam mesta: 'Ta najin sin je uporen in neposlušen, ne posluša najinega glasu in je zapravljivec in pijanec. Naj ga vsi ljudje njegovega mesta kamenjajo, da umre ...' ” (5. Mojzes 21, 18 sl.)

    Od časa do časa ima človek vtis, da je preroku, ki je človeštvu oznanil Deset zapovedi, ubijanje samo sebi namen in se celo opaja nad prelivanjem krvi med lastnim narodom. Kot kazen za ples okoli zlatega teleta naj bi zaukazal:

    “Pripašite si vsak svoj meč okoli ledij, pojdite po taboru sem ter tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije tudi svojega brata, prijatelja in sorodnika!” Leviti so to storili, kot jim je rekel Mojzes in tisti dan je padlo izmed ljudstva 3000 mož. (2. Mojzes 32, 27 isl.)
    In da nikomur ne bi prišlo na misel, da predpisov teh krvavih besedil in tam opisanih načinov obnašanja mogoče le ne bi smel vzeti tako resno, Biblija bralcu še enkrat zabiča:

    “Vse, kar vam zapovedujem, tega se držite in vestno spolnjujte. Ničesar ne dodajte in ničesar ne jemljite stran!” (5. Mojzes 13,1)

    Obe cerkvi tako učita vse do danes. Leta 1965 je najvišji gremij katoliške cerkve v obliki II. Vatikanskega koncila v svoji dogmatski konstituciji o Božjih razodetjih deklariral naslednje:

    “Kar je razodel Bog, in se nahaja v Svetem pismu in je tu predloženo, je bilo napisano po navdihu Svetega Duha; kajti na temelju apostolske vere so za našo sveto mater, cerkev, knjige Stare kot tudi Nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli kot svete in kanonske, ker so bile napisane z delovanjem Svetega Duha ... imajo Boga za avtorja in so kot take predane cerkvi.

    Za sestavljanje svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki naj bi mu s svojimi lastnimi sposobnostmi in močmi služili, pri tem, da bi vse to in samo to, kar je on - delujoč v njih in po njih - hotel imeti zapisano, pisno izročili kot pravi avtorji. Ker torej vse, kar pravijo inspirirani avtorji ali hagiografi mora veljati kot beseda Svetega Duha, je spisom knjig treba priznati, da sigurno, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zapisano v svetih spisih zaradi naše odrešitve. Zato ‘je vsak spis’, navdihnjen od Boga, tudi koristen za pouk, za argumentiranje, za opomin in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek pripravljen, in pripraven za vsako dobro delo. (2. Tim 3, 16-17 grš.)

    V do danes veljavnem Katekizmu katoliške cerkve se temu primerno glasi:

    “Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige je inspiriral Bog (krepko po podpis.) in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana ... Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično Božjo besedo. Misel, da bi zavrnili Staro zavezo, ker jo je Nova razveljavila, je cerkev vedno odločno zavračala.” (121 in 123) Ne gre torej za zgodovinska besedila iz davno preteklih časov; gre predvsem za predpise, ki so še danes veljavni in za praktike, ki so prikazane kot volja Boga, a štejejo med hud kriminal.

    Po teh priporočilih se ravnajo še danes. Pred kratkim umrli hrvaški predsednik Franjo Tuđman se je tako v svoji knjigi Zmote zgodovinske resnice, ki je izšla 1989 leta, v opravičilo za genocid nad narodnostnimi manjšinami izrecno skliceval na Biblijo, ko je napisal:

    “Zgodovino človeštva je vedno spremljal fenomen nasilja ... Genocid je naravni fenomen, je v skladu s človeško-socialno in mitološko-božansko naravo. Genocid ni samo dovoljen, temveč se ga priporoča. Nadalje je vsemogočni Jehova s svojimi lastnimi besedami genocid vedno priporočal takrat, kadar je koristen za preživetje in za na novo ustoličeno oblast kraljestva izvoljenega ljudstva ali za njegovo ohranitev kot tudi za širjenje svete vere.”

    Kdor je v državi odgovoren za varstvo mladine in molče sprejme brutalna biblijska priporočila, je sokriv za ogrožanje duševnega in moralnega razvoja mladine, ki izhaja iz tega.

    Več informacij o protiustavnih citatih v Bibliji si lahko preberete v članku na strani
    http://www.zrtve-cerkve.org/new_page_4.htm  Na isti strani so tudi viri nekaterih citatov v tem pismu. 

    Tanja Hoblaj

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.zrtve-cerkve...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Citati iz Biblije | 22 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: Lario dne nedelja, 29. april 2007 @ 08:52 CEST
    Še posebej mi je padel v oči citat 21,18 sl, ki se glasi, da je treba upornega in neposlušnega sina kamenjati do smrti. Ena od desetih božjih zapovedi glasi: "Spoštuj očeta in mater........". Kako naj otrok potem spoštuje starše.
    Danes otroke starši fizično in psihično mučijo, nato zahtevajo da jih spoštujejo. Ko taki otroci odrastejo imajo nemalokrat probleme sami s seboj zaradi spoštovanja. Včasih je bolje biti na starše jezen, kot pa prisiljeno prijazen.

    Sončen dan, Lario


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: Salamander dne nedelja, 29. april 2007 @ 09:12 CEST

    Jaz pa bi rekel, da je avtorje Biblije najbrž navdihoval kar sam Satan, ne pa Bog. Kajti Bog naj bi bil vendar ena sama

    neskončna Ljubezen! Kako naj se zdaj ta trditev ujema z navedenimi citati iz Biblije?

    Što se babi htilo, to se babi snilo!

    Se strinjam s tabo, Lario, le kateri starš bi lahko dopustil kamenjanje svojega sina do smrti, pa če bi ga še tako sovražil?!

    Tu gre za pranje možganov! Pa saj to je strašno, če pomisliš, da je Bog v resnici sam Satan! Ali pa je kar oboje, se pravi,

    da je dvoličnež, ki nam na eni strani zapoveduje medsebojno ljubezen, na drugi pa mučenje in pobijanje tistih, ki se nam

    ne uklanjajo. Svašta!


    lp Salamander
    ...


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: Lario dne nedelja, 29. april 2007 @ 13:30 CEST
    Biblijo, Koran in ostala napotila, kako živeti in koliko biti dober, kako spoštovati starejše in podobna navodila so pisali ljudje, ki naj bi v tistih časih, ko so nastajali ti umotvori, bili bolj pametni od ostale populacije. Če primerjamo, kdo nam danes piše zakone in za koga so ti zakoni postavljeni, potem je stvar popolnoma jasna. Pišejo jih ljudje, ki se imajo za odličnike, bolje vedo. Kaj pomeni bolje? Kdo sploh odloča, kaj je bolje? O tem odločajo dobri. Kdo pa je dober in kdo odloča o tem kdo je dober. Jasno, spet dobri sami. In če se sami okličejo za dobre, kot je v politiki običajno, kaj potem?
    Potem nam taki napišejo zakone po katerih se naj bi mi ravnali in jih upoštevali. Če se prekršiš zoper zakone ti grozijo in strašijo s sankcijami.
    Res smo planet strahu.

    LP, Lario


    LP, Lario


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: hierhod dne nedelja, 29. april 2007 @ 17:55 CEST
    Človeški rod je že dolgo pred nastankom Biblije, in podobnih spisov, poznal nasilje in genocid.

    Biblija je kot človek. V njej lahko iščeš pozitivne lastnosti ali pa negativne.

    Zloraba Biblije ali pa dobra uporaba Biblije dokazuje samo to, da je to knjiga, ki človeku dopušča svobodno izbiro.

    Za biti dober ali biti hudoben, ni nujno poznavanje Biblije.

    Kdo je dober, ali kdo je hudoben, to pa mora človek malo iti vase in v svet.




    Citati iz Biblije - o svobodni izbiri

    Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 30. april 2007 @ 13:34 CEST
    V bistvu bi lahko enako rekli za vsako knjigo. Nenazadnje vsaka knjiga pušča človeku svobodno izbiro. Celo Mein Kampf.

    Težava pri Bibliji je v tem, da jo pravoverni obravnavajo kot božjo besedo. Mein Kampf, na primer, je napisal Adolf Hitler, smrtnik torej, in ga že zato lahko obravnavamo z dvomom in ocenjujemo s kritično distanco. Biblija, kot božja beseda, vsaj vernikom tega ne dopušča.

    Okrutnosti v Bibliji zapoveduje sam Bog, v Mein Kampfu govori falirani študent slikarstva in bivši desetnik iz prve svetovne vojne. Težava je v tem, ker ortodoksni monoteistični verniki verjamejo ali morajo verjeti, da je Bog nezmotljiv in po možnosti za nameček še neskončno dober. Tako se mora bralec Biblije vendarle svobodno odločati, a ne med tem, kaj je dobro in kaj je zlo, marveč o tem, kakšen je njegov Bog. Svobodno volja je na preizkušnji v odnosu do samega Boga. Vernik se mora odločiti, ali je Bog, ki zapoveduje okrutnosti, dober ali je slab. Če sprejme tezo, da je dober, v kar ga nenazadnje sili definicija Boga samega, bo moral kot take sprejeti tudi njegova dejanja in zapovedi.

    V resnici ne gre toliko za zlorabo Biblije na institucionalni ravni, marveč za možnost nevarne interpretacije zapisanega na povsem osebni ravni. V tem oziru je vendarle dobro, da ima Biblija svoje (pooblaščene in usposobljene) interprete, ki znajo oprati Boga pred človeškim obličjem, ko se ta razgali v najbolj šokantnih pasažah iz Stare zaveze. Kar si je človek izmislil (Boga po svoji podobi), ga lahko (na srečo) vedno tudi malo popravi ali vsaj upraviči. Teodiceja je le sramežljivo priznavanje ČLOVEŠKE zmote.




    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 30. april 2007 @ 14:31 CEST
    Biblija, Sveto pismo in univerzalni nauk so velikokrat pomešana med seboj. V bistvu vsi trije govorijo o izvoru in razvoju in cilju človeka.

    Sveti spisi, Sveto pismo, je združitev izkušenj ljudi, ki so živeli po zakonu-Stara zaveza in pričevanje o poti duše k osvoboditvi - Nova zaveza. Deli so večkrat spremenjeni in zlorabljeni, da bi služili drugemu namenu. V deželah, v katerih igra religija pomembno vlogo, je vedno politićno obarvana. Toda sveta beseda, kljub spreminjanju in nepopolni vsebini še vedno vsebuje posvečene in zdravilne elemente svojega izvora.

    Bistvo svete besede je po vsem svetu enako: kaže na božanski izvor človeka in večino tudi na pravi način vrnitve v božjo domovino. Sveta beseda govori torej o božanskem svetu in človeka povezuje z njegovim izvirom. Ko odposlanci iz tega božanskega sveta govorijo o svoji "domovini", se to ne dogaja le s podobami, besedami ali zvoki, ampak tudi s silo, s sveto, to pomeni, z ozdravljajočo silo. S to silo poskušajo prodreti v otrdelo človekovo srce, da bi božansko bistvo v njem prebudili iz smrtnega spanja. Zato je človeštvu podarjena univerzalna modrost.

    Večina vseh svetih knjig vseh narodov sveta vsebuje to sporočilo. Kdor bere svete knjige, se lahko odzove na dva načina. Knjigo lahko odloži, ker noče o tem nič vedeti. Lahko pa ga globoko vznemiri, saj so mu te besede potrdile, kar je že dolgo domneval. Obstaja drugačno, višje življenje, ki ga lahko pod določenimi pogoji doseže!

    Potrebno je prebrati psalme, da bi spoznali, da je psalmist simbolično in pravilno poročal o vseh vzponih in padcih, ki jih popotnik doživi na poti. Te izkušnje so izražene tudi v celo navidez popolnoma posvetni literaturi, kot je na primer Angel z zahodnega okna Gustava Meyrinka, v Goethejevem Faustu, V Dantejevi Božanski komediji in mnogih drugih delih.
    Lep pozdrav in vse dobro,
    Miran.


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 1. maj 2007 @ 09:16 CEST
    Moje mnenje je, da ljudje, ki biblijskih sporočil ne razumejo in izkrivljajo njihv pomen z iztrganimi citati in nepravilnimi razlagami, je boljše, da Biblijo pustijo razlagam tistim, ki so jo preučevali in študirali verstva. Biblia je knjiga življenja, ki jo je treba prav razumeti. Iztrgani citati iz nje izkrivljajo njeno celoto in pomen in ne delujejo vzgojno, zlasti za mlade, ko se jim tendenciozno prikazuje, da so v Bibliji zapisana sama gesla, ki spodbujajo k nasilju. Bibilija je človeška zgodovina v dobrem in slabem. Da razumemo in osvojimo dobro, moremo vedeti, da je vladalo svetu tudi slabo. Noben zapisani zakon nam ne more zapovedovati kako živeti, vsak mora poiskati v sebi sposobnost biti moralen in etičen. Zgodovina človeštva pa nam pomaga razumeti človeški razvoj in njegove zablode.

    Lep pozdrav
    Tatjana

    Tatjana


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: BraneK1 dne torek, 1. maj 2007 @ 15:35 CEST
    Zame je kar Sveto pismo. Biblija reče tisti, ki ali stvarem ne verjame, ali pa jih zavrača.
    Res veliko je bilo nasilja v zgodovini in to je bilo tudi zapisano. To kar omenjate je vse Stara zaveza, ki pa je postala gotovo orodje pokvarjene duhovščine v tistih starih časih. Ni bilo treba lagati, samo malo se izpusti in že dobimo čisto nov kontekst. Brez veze je napihovati te besede, saj je Jezus Kristus lepo osvetlil pomen stare zaveze in predvsem s svojim vzgledom pokazal, da odslej ne bo več tako kot preje. No, Cerkev je res morda naredila nekaj napak, samo je pa treba vzeti stvari na pravo vago, a ste pozabili na islam, ki prav zdaj v tem trenutku ukazuje pobijati ljudi samo zato ker so neverniki. Kar pustimo, da se tu razširijo, potem bomo bomo pa videli "Staro zavezo" v sodobnih časih.
    In Sudan. Mi smo veliki mirovniki, ko bodo pobili tiste črnčke, si bomo lahko oddahnili, da ni več nasilja. Ni res da je volja boga izljučno brez nasilja. Tudi nekateri podatki o Kristusu govorijo tako. Res, veliko odpuščanja in potrpežljivosti, samo ko je ko je mera polna teče tudi kri. Res žalostno mešanje mirovništva in plahosti. Kje je bila Ivana Orleanska... In tako naprej, časi so taki da rabijo odločne, tudi take, ki so pripravljeni umreti, ne po besedah pravičnike, po dejanjih pa mlačneže.
    Lepo se imejte in naj vam posveti tista jasnost. ki postavi stvari na pravo mesto


    Sveto pismo - priročnik za realiste

    Prispeval/a: MC dne torek, 1. maj 2007 @ 18:07 CEST
    Očitno, v primeru Biblije, ne gre zgolj za teoretični diskurz. Primer vernika, ki se podpisuje kot BraneK1, kaže na grozljive praktične posledice prevelike vneme pri dojemanju svetopisemskih vsebin. BraneK1 ni mirovnik, tako kot Učitelj, na katerega se sklicuje in mu pripisuje nekatere podatke, o katerih pa ne želi reči niti besedice. Kolikor mi je znano, je bil Kristus fanatičen in radikalen pacifist, kar mu njegovi deklarativni privrženci še danes ne morejo povsem oprostiti. Mogoče so prav zato toliko bolj »pripravne« krvoločne zgodbice iz stare zaveze, kjer Kristusov oče – Bog (Jahve) nedvomno pokaže, da je možak z brado in »jajci«, ki zna svojemu ljudstvu izboriti košček obljubljene zemlje, pa čeprav za ceno kakšnega manjšega (in v luči časa povsem dopustnega) genocida. Po drugi strani pa je bil njegov sin prava šleva, saj Judom ni priboril niti enega samega kvadratnega metra zemlja, kaj šele, da bi se postavil po robu "zlobnim" rimskim zavojevalcem, ki jim je že pred več kot dvatisoč leti uspelo ustvariti prototip Evropske unije in Nata. BraneK1 ni mirovnik. Mirovniki, če slučajno komu ne uspe stopiti s križa in se v ognjeni kočiji povzpeti v nebo, so vedno samo patetični naivneži, ki jim je konoplja in očitno pomanjkanje testosterona in adrenalina, zameglilo realno presojo. BraneK1 sicer ni nasilnež, je pa nedvomno velik »realist«, saj bi začel še eno sveto vojno proti Islamu, ki ima s tragedijo v Sudanu toliko zveze, kot ima pravoslavno krščanstvo opraviti z genocidom v Čečeniji in Srebrenici, ali kot ima opraviti katolicizem z Jasenovcem. Kaj moremo, svetost je imela vedno svojo moč in svojo neuničljivo auro, še posebej, ko je šlo za pranje možganov. Zato so se v vseh časih lahko dogajale t.i. svete vojne in v okviru le teh svete prevare, sveti poboji, sveta ropanja, sveti požigi, sveta posilstva in podobne svetosti.

    Ivano Orleansko pa bi, vsaj jaz, milostno pustil ob strani. Ubogo dekle je namreč mučila huda duševna motnja. Kot taka je bila nesposobna trezne presoje in je postala lahek plen fevdalne politike, kasneje pa še fetiš zgodovine in mučeniška ikona Cerkve. Že samo zato, ker je bila duševno bolna, je ne bi nikoli smeli sežgati na grmadi. Da o kasnejših zlorabah sploh ne govorimo.


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: BraneK1 dne torek, 1. maj 2007 @ 21:30 CEST
    Vse spoštovanje gospod MC. Zelo zanimivo. Vam ne bi pripisal duhovnega uvida, na vsak naačin pa ste inelektualno dovolj močni, da bi v kozji rog ugnali marsikaterega akademika. Tisto v zvezi z Jasenovcem in Čečenijo prihranite za kakšno drugo priložnost. Malo ste se razhudili, kaj? Jaz se nisem prav nič.
    Raje mi povejte kaj je za vas pacifizem? Menda ne to da gledamo dejavnost državnega terorizma iz varne razdalje in si mislimo: njih je versko gledano skoraj dve miljardi, pa še dobra miljarda kitajcev zraven, ki uveljavljajo svoje interesno področje. Tukaj je pa stvar milo rečeno pekoča in zna biti bolj vroče od juhe s faferoni. Pa vseeno, mar moramo potem molčati in stati ob strani?
    Tisto v zvezi z gospo Ivano pa samo nekaj - zelo nesramno kar ste izjavili, ona je bila orodje v rokah boga, pa vi lahko mislite kar hočete.
    Pa še to vam privoščim, naj vam kdaj Bog pride malo naproti in vas za milimeter bolj prepriča da obstaja.
    Pa lepo se imejte


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 2. maj 2007 @ 00:50 CEST
    Brane, nobena rentgenska slika z glavo, v katero je zabit dolg žebelj ideologije, se ne more drugače izražati, se pač odkupuje za svojo pritlikavost z namišljeno modrostjo o vsem, s tem da pozitivno in dobro razgrajuje. Sam sebi je mučitelj in mučenec, iz samega strahu pred razumevanjem sporočila božje ljubezni. So ljudje, ki celo življenje ostanejo v lupini svojega banalnega življenja in razmišljanja, brez zmožnosti, da bi prodrli do globin človeške resničnosti. Ravno v prizadevanju, da vidimo v nepopolnosti človeka tudi dobro in ljubezen, pušča človeku upanje, da človek želi ohraniti tisto najvišje, kar mu Sveto pismo in Kristus s svojim vzorom razodene. Gre za dostojanstvo človeškosti, da se razgrne do zadnje skrivnosti svoje duše, kajti Bog šele nastaja v nas z našo pomočjo. Vsi si na svoj način predstavljamo Boga in božjo besedo, vendar enotno čutimo, da je najdragocenejši temelj človeškega duha ljubezen in da je duh po tej prvini bitno določen. Če se postaviš na to stališče, ne moreš prizadeti prvino v sebi, ki je odločilnega pomena za človeka in predstavlja absolutnost.

    Prijazen pozdrav
    Tatjana


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. maj 2007 @ 07:38 CEST
    BraneK1,

    Za začetek o tem, kako se je kdo razhudil in kako se kdo ni razhudil. Menim, da je čustveno stanje, v kakršnega tu in tam zapade pišoči, povsem irelevantno za samo argumentacijo zapisanega. Lahko nas na nek perverzen način zabava, če pri nekomu opazimo ihtavost in jezo, ki so jo spodbudile naše besede, ampak to je – priznam – povsem ničvreden dokaz za tisto, kar nam »afektiranec« sporoča ali želi sporočiti. Velja seveda tudi obratno. Mogoče je tudi povsem hladnokrvno lagati ali povsem spokojno pisati popolne neumnosti, ne da bi se tega zavedali. Še celo pesmi, ki naj bi izražale predvsem čustveno stanje pesnika, niso nujno napisane in še manj objavljene v stanju ali v trenutku zamaknjenosti, ki jo sicer izražajo skozi svoj pomen in formo. Malce pa se mi zdi smešno, BraneK1, da se trudite posebej poudariti, da se niste prav nič razhudili, čeprav vam tega ni nihče očital. Če ste se slučajno namenili hliniti neprizadetost, potem bi bilo veliko bolje, če o njej sploh ne bi govorili. Sami tudi dobro veste, da o sebi lahko napišete karkoli, ne da bi kdo imel možnost to v resnici preveriti. Razumem pa vas, da se želite kot PREPRIČAN vernik, bralcu razodeti z rahlo stoično fasado. Mene fasada ne zanima. Tudi tisto, kar se skriva za njo, ne. (Psihoanalizo prepuščam raje pesnici z rentgenskimi očmi.) Zato bi se na vašem mestu raje izognil eksplicitnemu poudarjanju vaše neprizadetosti, še posebej zato, ker me vaše čustveno stanje niti najmanj ne zanima in se mi zdi povsem nepomembno, zato da bi razumel, kaj ste mi želeli sporočiti, še manj zato, da bi lahko polemiziral z vašimi stališči ali vam predstavil svoja.

    Sprašujete me za pacifizem. Osebno pacifizem razumem precej nekonvencionalno, a povsem praktično. Dober pacifističen začetek je lahko vegetarijanstvo ali še bolje veganstvo. Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo klali tudi med seboj. Za nameček se skoraj vse vojne začnejo zaradi naravnih virov. Intenzivna živinoreja agresivno uničuje naravne vire (vodo, prst, zrak, fosilna goriva) in posledično močno pripomore k napetostim, ki vodijo v vojne. V političnem smislu pa vidim pacifizem predvsem kot možnost nadzora (množice posameznikov) nad državo in rahljanje njenih togih družbenih struktur. Država je seveda samo ena izmed potencialnih nosilk vojaških in političnih agresij, ki jo danes vedno bolj zamenjujejo razne unije, pakti, alianse, bloki, multinacionalke in drugi globalni sistemi množičnega nadzora. Pacifizem vidim v vzpostavljanju tiste zavesti, ki nasprotuje vsem oblikam množičnega, črednega narcizma, vključno z religijskim. V tem smislu je pomembno razumeti razliko med pastoralo in pacifizmom. Pastorala služi pomirjenju – to je k vzpostavitvi (krivičnega) reda in prisilnega miru, pacifizem pa je vedno subverziven v odnosu do Gospodarja, predvsem pa je subverziven do Gospodarjevih vrednot.

    Všeč mi je, da ste omenili državni terorizem. V resnici živimo v času brutalnih državnih terorizmov. Vsi ostali terorizmi skupaj ne pokončajo toliko nedolžnih ljudi, kot državni terorizem ene same »velesile«. Večje in močnejše kot so države, obsežnejši in grozljivejši je njen terorizem. Sudan je relativno majhna, vojaško in politično šibka država. Morda za njo stoji mogočna Kitajska, a zelo težko bi jo primerjali z ZDA in Rusijo ter z njihovim državnim terorizmom. Verjemite mi, da brez Kitajskih naftnih interesov (v Islamski državi), ne bi bilo tragedije v Darfurju. O tako imenovanih Islamskih državah tudi sam nimam kdove kako dobrega mnenja, pa vendar - če vas tako zelo moti državni terorizem, potem boste med »krščanskimi« državami gotovo našli več rentabilnih tarč za pošteno kritiko. A kaj, ko so »krščanski« vedno tudi malo naši - pripadnost rodu, plemenu, narodu, rasi, skupnim koreninam, vrednotam ali veri nas vedno naredi navijaške in pristranske, mar ne? Nenazadnje, ne spodobi se gristi roke Gospodarja, ki te krmi z blagostanjem (pa čeprav na račun drugih).

    Govoriti o onih, drugih, ki uveljavljajo svoje interesno področje, pa je v resnici perverzno. Se vam ne zdi, da prav vsaka država ali narod uveljavlja svoja interesna območja. Celo mi, celo naša mala Slovenija, uveljavljamo svoja interesna območja, in to celo v samem Iraku, kjer se šopirimo s štirimi »inštruktorji«. Če premorete vsaj malo poštenosti, boste hitro ugotovili, da je uveljavljanje interesnih področij (še posebej na tujih dvoriščih in v tujih hišah) predvsem specialnost belega, zahodnega človeka, katerega miselni svet je oblikovalo prav biblično sporočilo s poudarjenim mesijanstvom in vlogo izvoljenega ljudstva. Ločevanje na naše in njihove (,ki se v konkretnem primeru pojavljajo kot dve milijardi Muslimanov in še milijarda Kitajcev,) je seveda tako paradigmatično, da bi ga lahko zlahka pripisali kateremukoli nacionalističnemu politiku današnje dobe. Gospod BraneK1, povsem razumem vaš realističen (Fallacijevski) pristop k reševanju konfliktnih geopolitičnih problemov, ki se menda porajajo zaradi antagonističnih nasprotij med vzvišeno – na krščanstvu temelječo zahodno kulturo in orientalskim primitivizmom, ki ga zaznamuje predvsem Islam. Toda, vztrajanje na takem pristopu in na takšni miselnosti bi vas vendarle moralo prepričati, da Jezus ne more biti vaš zgled, niti vaš navdih, največ kar lahko naredite je to, da ga zlorabite kot ikono, ki bo okrasila vaš križarski plašč.

    Pa še to. Povsem po krivici, ste me okrivili, da ne verjamem v obstoj Boga. Včasih res podvomim, a to še ne pomeni, da kategorično zanikam njegov obstoj. Prej obratno. Dvom je tisti, ki me dela vernika. Bom povedal še drugače – ne verjamem, ampak upam, da Bog je. Misel, da Bog ne obstaja, se mi zdi neznosna in preveč boleča, da bi jo sprejel. A še bolj neznosna in boleča se mi zdi misel, da obstaja tak Bog, kakršnega opisuje Sveto pismo. V odnosu do Svetega pisma in v odnosu do židovskega boga zato ostajam ateist.

    Kar zadevo gospo Ivano, se ne mislim prepirati z vami. Rad bi samo povedal, da se moja teza o duševni prizadetosti in vaša teza o orodju v rokah Boga v ničemer ne izključujeti. Bog, tako kot ga očitno razumete vi, se gotovo ni obotavljal, ko je bilo treba »kot orodje« uporabiti duševno prizadeto osebo za svoje vzvišene namene. Kakorkoli že, zagotovo je bil tisti Bog bolj naklonjen Francozom in veliko manj Angležem ter Burgundijcem. In zagotovo to ni bil isti Bog, kot tisti, ki je petnajst let pred Orleansom pripomogel k temu, da je Henry V. tako čudežno premagal cvet Francoskih vitezov pri Agincourtu, ali tisti Bog, ki je še veliko pred tem Črnemu princu pri Poitiersu pomagal ujeti samega Francoska kralja. Ja, bogovi so muhasti in zelo pristranski. Predvsem pa ljubijo kri, ki se preliva v njihovem imenu. Še posebej to velja za krščanske Bogove. Upam, da vam kateri izmed teh ne bo nikoli prišel naproti.


    Rentgenska slika

    Prispeval/a: MC dne četrtek, 3. maj 2007 @ 07:41 CEST
    >>Brane, nobena rentgenska slika z glavo, v katero je zabit dolg žebelj ideologije,
    >>se ne more drugače izražati, se pač odkupuje za svojo pritlikavost z namišljeno
    >>modrostjo o vsem, s tem da pozitivno in dobro razgrajuje.

    Sliši se lepo. Učinkuje že na prvo uho. Pa čeprav je glavni stavek brez repa, rentgenska slika ostane brez povedka, glavni povedek v stavku pa brez osebka. Slovnično nekorektno, nekoliko zmedeno, a vseeno drži, če ne že zaradi žeblja, ki je najbrž prav zato še posebej dolg. Mogoče bi pesnica lahko spremenila samo zadnji del stavka npr. v »..., s tem, da razgrajuje tisto, kar meni večina, da je dobro in pozitivno.« Ob tej majceni korekturi, bi celo bil voljan prepoznati se na mestu manjkajočega osebka...

    >>Sam sebi je mučitelj in mučenec, iz samega strahu pred razumevanjem sporočila božje ljubezni.

    Temu se reče sadomazohistični ego ;)

    >>So ljudje, ki celo življenje ostanejo v lupini svojega banalnega
    >>življenja in razmišljanja, brez zmožnosti, da bi prodrli do globin človeške resničnosti.

    Obstajajo pa tudi ljudje, ki so prodrli do globin človeške resničnosti, pa so prav zaradi tega postali nekoliko razočarani. Obstajajo seveda tudi ljudje, ki so prepričani, da so prodrli do globin človeške resničnosti, a so bili v času svojega speleološkega podviga le rahlo okajeni ali jih je zmedla kaka dolgovezna Heideggerjeva bukva.

    >>Ravno v prizadevanju, da vidimo v nepopolnosti človeka tudi dobro in ljubezen,
    >>pušča človeku upanje, da človek želi ohraniti tisto najvišje, kar mu
    >>Sveto pismo in Kristus s svojim vzorom razodene.
    >>Gre za dostojanstvo človeškosti, da se razgrne do zadnje skrivnosti
    >>svoje duše, kajti Bog šele nastaja v nas z našo pomočjo.

    Tatjana, tole o Bogu, ki nastaja v nas in z našo pomočjo, se sliši sicer nekoliko heretično in je v rahlem neskladju s prvim delom stavka, a je zato toliko bolj lepo in resnično.

    >>Vsi si na svoj način predstavljamo Boga in božjo besedo,
    >>vendar enotno čutimo, da je najdragocenejši temelj človeškega
    >>duha ljubezen in da je duh po tej prvini bitno določen.
    >>Če se postaviš na to stališče, ne moreš prizadeti prvino v sebi,
    >>ki je odločilnega pomena za človeka in predstavlja absolutnost.

    Vse to je sicer malo težko razumeti. Še posebej bitno ločenost. Tudi tista prvina, ki predstavlja absolutnost, mi je nekoliko tuja in si jo zelo težko predstavljam brez grozljivih posledic za kritični um in pluralnost razmišljanja. Dopuščam seveda možnost, da imam težave zaradi tistega dolgega žeblja, ki so ga odkrile pesničine rentgenske oči.



    Krznene kazabajke

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 3. maj 2007 @ 09:02 CEST
    Brane, nesmisli kakršne se gre vaš načitan sogovornik so prostovoljni davek na nihelizem bivanja, ki premaguje nevarnosti pred resnico samo in s tem se dela kot človek najpametnejšega in najsrečnejšega, da je bogataš svoje potrebe, ki jo je omejil. Srdito pobija vse, kar drugi misli in napiše in njegovo monumentalno mišljenje sega do neba, misli se podijo na neizmerni stepi, oblečene v krznene kazabajke, katerih folkloro razume le on sam, ker je njemu lastna. Jasno pa je, da je ta mož, zaljubljen v lastno osebo in je ljubitelj svoje sile, ki predrzno položi svojo nogo na tilnik vsake besede, ki ni napisana po njegovem merilu. Jaz ga vidim, kot mršavega cenzorja, ki se tihotapi po spletnih straneh, na katere pišejo ljudje, ki živijo svoje življenje brez njegovih naukov. Ta se vedno usede v klop med prvošolčke, ki jo je namenil za batine vsakega, ki bi utegnil pomisliti, da morda le nima ta gospod, ki vse kritizira, v vsem prav. Ultima ratio samoljublja.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    kri in sveto pismo

    Prispeval/a: BraneK1 dne četrtek, 3. maj 2007 @ 18:03 CEST
    Par besed. Res ne morem se jeziti, preje sem dobre volje. Prosim ne jezite se zato. Da je videti kašen žebelj v glavi? Upam da je vsaj kot se šika, če že mora biti žebelj. No morda je to boljše od kakšnih nastavkov za rožičke.
    No spoštovano občinstvo, kar sem teme tiče sem se dolgo spraševal o bistvu in smislu in podobno. Če imam prav mi ni treba tukaj utemeljevati, ker zakoreninjene zamisli ne preminejo od danes na jutri, pač pa to rabi več časa. Res sem na grob način povedal nekaj stvari, samo motite se če mislite da bi govoril kaj drugega kot je tudi bistvo boga. Torej resnico, resnica pa je vedno ljubezen sama. Spomnite se svetnikov, ki so umirali zaradi popolne združenosti z bogom, zaradi resnice ki se ji niso hoteli odreči niti pod nožem. Kar sem povedal je v duhu časa, ne pozabite tega. Ali bomo ljubezen do sočloveka, ki ga pred vami pretepa nasilnež izražali z ljubečim pogledom v nasilneža ali pa bomo vzeli v roke ustrezno stvar in onemogočili nasilneža. Prosim premislite o enostavnem vprašanju. Ni nujno da nasilneža poškodujemo, samo žal velikokrat brez tega ne moremo pomagati. Še nase besede znajo biti zanj kot vzrok za dodatno nasilje, ali bomo potem kar odnehali ali kaj. Tako je recimo tudi z tistimi sprevrženimi verniki, ki jim je "stara zaveza ali natančneje nekja na k" vzrok za pobijanje nevernikov. Kje je vaš občutek za pravo mero... Kar se pa tiče Svetega pisma res je nekaj izkrivljenih stvari, pa vseeno odprite oči saj zato stalno prihajajo preroki, ki nam dajejo živo besedo in potem znamo znova videti njegovo svetlo plat. No Jezus Kristus je bil vedno in je še sedaj v vsej polnosti Bog. Pred smrtjo na križu je marsikaj opozarjal, seveda tudi v zvezi z ponižnostjo, brez katere se duh nikoli ne more prebuditi v človeku, pa o potrpežljivosti in odpuščanju. Seveda, rekel je jeza in maščevanje naj pripada bogu. Staro zavezo je noskončnokrat komentiral in osvetljeval. Nikoli ni rekel, da jo preklicuje, pač pa da jo samo dololnjuje. Nikoli pa ni odsvetoval pomoči nedolžnim žrtvam, pa čeprav z nujnim nasiljem. Pa ne mislite, da s tem podpiram razne nepravične kazni. Samo veliko iluzijo, ki je dobila pot že skozi usta dosti vidnih ljudi, ne morem podpirati. Drugače pa vsak sliši tisto za kar je zrel...


    Atena na Pozitivkah

    Prispeval/a: MC dne petek, 4. maj 2007 @ 09:10 CEST
    Vedno, ko velecenjeni pesnici zmanjka argumentov, in to je kot po pravilu zmeraj, se postavi v vlogo ocenjevalca mojega samoljubnega ega, moje izrojene psihe, mojega pokvarjenega značaja, moje nihilistične osebe. Vedno »ad hominem«, nikoli »ad rem«. Pustimo ob strani malenkost, da sem mogoče celo res takšen, kot me opisuje volonterska psihoanalitičarka, a naj mi za božjo voljo že enkrat odpusti te tako zelo človeške značajske poteze, ki jih je velika večina bralcev foruma gotovo morala že zdavnaj prepoznati tudi brez njenih pokroviteljskih opozoril - in naj raje kdaj spregovori o stvari, na katero se diskusija nanaša.

    Ker sem notoričen žlehtnobec in v smislu javne podobe nimam več kaj izgubiti, si bom še jaz za nekaj trenutkov privoščil perverzen preobrat in se postavil v vlogo kvazipsihoanalitika. Njenih izpovedi na Pozitivkah kar mrgoli, materiala za proučevanje je več kot dovolj, dovolj za najmanj deset obsežnih pesniških zbirk replik, ki kakor kaskade visijo skoraj na vsakem prispevku - še posebej na njenih lastnih, v primeru, če jim nihče ni naklonil zadostne pozornosti in se zdi, da njen božanski napor ni bil nagrajen z zadostnim odzivom. Mnoge izmed njenih replik so namenjena utrjevanju zavezništev, hvaljenju tistih, ki seveda hvalijo njo, ustvarjanju »pozitivnih« koalicij v boju proti očitnim negativcem in silam zla, ki se tihotapijo po forumu in nihilistično razgrajujejo vse, kar je dobro, vzvišeno in humano. Boj se bije za vsako bralčevo dušo posebej (še posebej za duše novincev na forumu) in pesnici nič ne prija bolj, kot priskočiti na pomoč ubožcem, ki niso dovolj »načitani« ali ne premorejo (njenega) intelektualnega arzenala, s katerim bi se lahko enakovredno spopadli z nihilističnim hudičem, ki perfidno opleta s svojim sofističnim jezikom. Od kot tolikšna želja biti priznan, čaščen, osvetljen v najlepši luči, od kod takšna nuja biti profiliran kot humanist prve klase, biti izklesan v belem marmorju na piedestalu najbolj pozitivnega foruma na spletu. V podobi Atene, oborožene boginje bojevnice, se pojavlja kot pomočnica številnim junakom. Njen ščit, ki zamrzuje zavistne poglede, se pojavi povsod tam, kjer pritlehne pošasti ogrožajo Akropolo na Pozitivkah. Tam je zgradila svoj mali Partenon in se obdala s krogom zvestih častilcev, očaranih z njeno modrostjo in globino njene duše. Od tam sprejema darove ponižne vdanosti in jih v maniri prosvetljene vladarice duš trosi nazaj v obliki poceni komplinentov, s katerimi piha na duše bralcev, da bi iz njih, kakor iz piščali izvabila melodijo, ki boža njen božanski ego. Od kod želja uzurpirati in obvladovati forum, kot bi šlo za osebni blog? Od kod takšno silovito naprezanje pri beljenju (labodjega) perja, še posebej, če se kdaj v prenizkem letu s krili dotakne kakšne umazane, blatne luže. Od kod tolikšna želja po priznanju? Pomanjkanje priznanja in zapostavljenost v mladosti? Krivice v otroštvu? Kronično pomanjkanje samozavesti? Zapoznela erupcija nikoli izživetega zaščitniškega materinskega nagona? Sublimacija neizživete spolnosti zaradi pomanjkanja moške ljubezni? Resentiment iz socialističnih časov morda? Maščevalnost? Slaba samopodoba?

    In zakaj vsakdo, ki dreza v njen idilični vrtiček, zakrivi nič manj kot svetoskrunstvo? Od kot tako močan obrambni, pravičniški refleks? Le kaj se skriva za vsem tem lišpom in »humanorečjem« - v globini njene duše?

    »Zrcalce, zrcalce na spletu povej, katera najpozitivna v deželi je tej?« »Minerva Malec!« odgovarja ogledalo, ki ga je nastavila ona sama. Atena, ki se ogleduje v lastnem ščitu. Ultima ratio samoljubja.

    p.s.:

    Sedaj lahko pričakujemo božansko repliko. Najljubša Zevsova hči nosi hlače in zagotovo ne bo izneverila svojih zvestih bralcev...



    Pohvale in priznanja

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 4. maj 2007 @ 15:36 CEST
    Spoštovani Marko Černigoj,

    dovoli, da ti najprej čestitam za prestižno nagrado Ekonomske fakultete v Ljubljani, s katero si bil nominiran za zlatega nagrajenca in prejel finančno nagrado glavnega sponzorja, in sicer Zlat poslovni projekt- študijski primer Študentske poslovne konference 2007: 650 €, bolj kot finančno je to osebno moralno priznanje, ki si ga najbrž vesel.

    Glede promocije moje poezije, ki si mi jo namenil v prejšnjem komentarju pa hvala, vendar zaenkrat priznanja in pohvale, ki so bile objavljene v raznih medijih ob izdaji moje pesniške zbirke Gorečka, kar zadoščajo. Če poleg Pozitivk, ki jih navajaš, pogledam samo nekatere:

    TV sponka – prenos svečanosti s Kosovelovega doma v Sežani 10.4.2007;

    Primorske novice, objave 10.4. 2007, št. 82; 12. 4. 2007 št. 84; 14.4.2007, št. 90 – članek celostransko;

    Primorski dnevnik, 7.4.2007, št. 83 in 15.4.2007, št. 90

    Il giornale delle Venexie, notizie generali, 12.4.2007

    Radio Koper

    Delo

    Večer

    Revija za družboslovje in kulturo Primorska srečanja, itd.

    Literarvne večere bom v kratkem imela v Librisu v Kopru, najverjetneje pa kmalu tudi v Sežani in Ajdovščini. Na Pozitivkah pa rada objavljam, ker obiskovalci moje pesmi berejo. To mi je pa tudi največje priznanje.

    Lep pozdrav in še naprej veliko uspeha

    Tatjana Malec





    Atena na pozitivkah

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 7. maj 2007 @ 10:43 CEST
    BODICA HUDOMUŠNE ATENE

    Hudomušna Atena je oblikovala kos lesa -
    Ostržka, šibo pa boginja Ištar kar iz istega lesa.
    Odbila je z loparjem gol, odgnala mladega oprodo,
    mu natočila čistega vina v posodo.
    Obkladek hladen mu položila je na goloto,
    ko spoznal je svojo kruto zmoto.

    Le kje na nebu sije voz z zlatimi kolesi?
    Skesan caplja za njim, za njegovimi ojesi.
    Po krutem boju mu zasije z obraza zloba
    to navadna narcizoidna je utišana hudoba.
    Zapleten v zlato pajčevino znanja,
    da kloven je, celemu svetu modrec oznanja.

    Ko premočen se lepi s puhcem na rjuho,
    zakašlja pišče, tako mlado, pa že z naduho.
    Z ušes potrga Minervi vse bisere, uhane,
    njegov plitki dar ponavlja sage, vsem že znane.
    Lačnim škorcem daje žito in pleve za prehrano,
    na osušeno blato zliva svojo umsko mano.

    Kdor pahne drugega v blato, sam v blatno lužo pade,
    zares po padcu kratkotrajne abotne so naslade.
    Kdor ne zaustavi zapornic svojega vodovja,
    ta gospodar ni svojega jezika in ostrega zobovja.
    Gnete v sebi samoljubno kašo, pomiluje na sebi blato,
    razčefuta perje se in se spremeni doma v copato.


    Atena na pozitivkah

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 7. maj 2007 @ 10:52 CEST
    NA INTERNETU JE ŽELEL ZBRISATI PESNICO

    Izklesala bi kos lesa v božansko lepoto za repliko,

    vendar mi mora sofist posoditi še njegovo dleto in »omiko«.

    Zevsovi hčeri, materi zemlje in modrosti,

    ne zmanjka navdiha za rezljati les, ne duha kreposti.

    Ko jezik razkapa modro galico od zavisti,

    ga trotamora z vrvmi vetra zategne do obisti.

    S psihoanalizo na Pozitivkah on sebe išče,

    kot divji mezeg se usede k Ateni na pesniško odložišče.

    Ko »humanorečnik« vstopi v tempeljsko svetišče,

    mu metuljček v roki išče v koprivah zavetišče.

    A golobica bela se dvigne iz grma in pobegne,

    z veščino leta obkroži nebo in se ob kos lesa obregne.

    Priplazi ostržek se k Minervi češ, da jo goreče ljubi, išče,

    zakokodajsa: "Nisem še petel'n, sem le malo pišče."



    Pohvale in priznanja

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 8. maj 2007 @ 10:46 CEST
    Marko Černigoj,

    se ti oproščam. Najverjetneje si postal žrtev pohvale, ki bi bila sicer namenjena pravemu Marku Črnigoju, seveda če bi se odlikoval s tvojimi zaslugami v navedenem projektu.

    Vsekakor čestitke in še veliko uspeha!

    Tatjana Malec


    Citati

    Prispeval/a: Violeta dne sreda, 3. oktober 2012 @ 17:29 CEST
    in še en citat :)

    Evangelij po Mateju 21,28-46

    Prilika o dveh sinovih
    28 »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ 29 Ta je odgovoril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. 30 Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovoril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. 31 Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. 32 Janez je namreč prišel k vam na poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi potlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

    Dodam, tisti, ki se ima za Jezusovega "brata", med drugim naj tudi moli za svoje sovražnike, ne obsoja, naj bo skromen in redkobeseden, naj ne laže (v imenu nobenega cilja), naj ne ustvarja si idolov (nobenih). Večinoma so sama "ogrooomna usta" polna "boga" na jeziku, in ničesar v stvarnih dejanjih.

    Poznam enega pravega kristijana, ki ne želi biti kristjan :)) in kaj zanimivo z lahkoto izpolnjuje vse "zapovedi", ki se jih drži ne zaradi "boga" ampak zaradi človeka.

    Lep dan ;)


    Citati iz Biblije

    Prispeval/a: osh-kosh dne sobota, 6. oktober 2012 @ 09:14 CEST
    Moram se zahvaliti Violeti za njen komentar,ker drugače ne bi
    imel možnosti prebrati MCjev komentar.
    Prav v užitek mi je bilo brati ta MC-jev odgovor.To so bili časi,ko
    je še imel živce strpno in bratsko informirat drugače misleče,
    naspram današnjih, ko je že skoraj popolnoma obupal.
    p.s.
    Neo will be back!

    http://www.youtube.com/watch?v=LuBToeQeeEU


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,58 seconds